Vsaj takšno je mnenje nekdanjega zvezdnika jugoslovanske košarke, zdaj novinarja, Petra Vilfana, ki je v intervjuju za MMC po stari dobri navadi brez dlake na jeziku spregovoril o vzrokih za številne odpovedi v slovenski reprezentanci in marsičem, kar zanima košarkarske navdušence.

Kot komentator TV Slovenija se v Alicante glede nastopov Slovenije podaja brez pravih občutkov, vendar upa na najboljše. Tako kot v primeru legendarnega reprezentančnega soigralca Zorana Moke Slavnića, ki pa mu večjega uspeha na srbskem stolčku ne pripisuje.

V vaših igralskih časih je bila jugoslovanska reprezentanca svetinja. Kako si razlagate vrsto odpovedi, ki so se pojavile na Balkanu? Poleg slovenske sta na udaru tudi hrvaška in srbska reprezentanca.
Včasih si največjo uveljavitev doživel skozi igranje za reprezentanco. Danes je seveda veliko več klubskih tekem, tako da se afirmacijo lahko doseže tudi na druge načine. Ob razpadu Jugoslavije je bil nacionalni naboj zelo visok in so igralci prihajali ne glede na pogoje, vsi so igrali. Po nekaj letih je ta naboj upadel. Pomembne so postale mnoge druge stvari. Kako so zadeve urejene na igrišču in ob njem, strokovni štab, odnos do teh igralcev. Stvari, ki nič ne stanejo. Vsak igralec pričakuje neko pozornost, da ga čaka neka urejena situacija. Jaz mislim, da v naši reprezentanci na žalost vsa ta leta tega ni bilo. To, kar bi moralo spremljati to delo reprezentance, ni na taki ravni. Jaz vidim glavno težavo v tem. Slaba komunikacija, ki je vedno problem. Med Košarkarsko zvezo Slovenije, selektorji in igralci. Vedno znova slišimo, da nima smisla obiskovati igralcev po ZDA in Evropi, da so to sami stroški. To seveda ne drži. Ni ga igralca na svetu, ki ne bi bil zadovoljen, če ga nekdo obišče iz matične zveze in mu predstavi načrt itn. Igralci mogoče ne bi razmišljali, kakšen bi jasno že, to se bo vedno dogajalo, ampak tu smo premalo naredili, da bi zadržali te fante.

Menite, da je vse to skupaj letos doseglo vrhunec?
To je zadeva, ki je že stara. Osebno lahko povem, da sem v Tokiu govoril s petimi igralci, ki so zame pomembni: z Nachbarjem, Brezcem, Udrihom, Bečirovičem in Miličem. Tisti drugi si ne zaslužijo, da bi o njih govorili. Gre za povprečne igralce, ki pravzaprav s svojo prisotnostjo ne bi mogli kaj dosti prispevali. Jaz mislim, da si oni sploh ne bi smeli drzniti odpovedati nastopa.

S tem mislite tudi na Vujačiča, Zagorca ...?
Na vse te, razen tistih petih, včasih smo za take rekli, da bi morali plačati, da bi lahko igrali za reprezentanco. Odločitev prej omenjene peterice spoštujem, saj so navsezadnje v zadnjem času igrali za reprezentanco. Tudi oni imajo pravico kakšno leto odpovedati nastop, vendar so pa že na Japonskem napovedali, da če se nekatere stvari v reprezentanci in okoli nje ne bodo korenito spremenile, jih ne bo v Španiji. In zdaj jih ni. Resda se je med sezono na njihovo srečo še marsikaj zgodilo, da so navedli neke čisto druge vzroke. Ni pričakovati, da bodo dobesedno rekli, zaradi njega ali njega ne bomo šli ... Vsak je našel tehtne razloge, še najbolj Bečirovič, ki ga je treba zaradi zdravstvenih težav razumeti. Ključ je bil že v prejšnjih letih. Prej ali slej se je to moralo zgoditi. Še vedno trdim, da če bi vse tisto, o čemer smo prej govorili, obstajalo znotraj reprezentance, bi vsaj trije igrali in imeli bi sijajno reprezentanco.

Veliko črnila je bilo prelitega o odpovedih nekaterih slovenskih košarkarjev. Katerim bi vi oprostili nesodelovanje?
Ljudi je treba razumeti. Treba je gledati z obeh strani. To zahteva veliko treninga, poletje je tu, počitnice itn. Potem vedno imamo drugo stran. Pogledamo Francoze in Tonyja Parkerja, pa Dirka Nowitzkega, ki gre v zadnjo nemško vas pa se tam igra z otroki. Igra nonstop v NBA-ju, naši nekateri bolj ali manj počivajo, pa so utrujeni. Šel bi v kompromis, nekaj je treba razumeti, nečesa pa ne. Tega v glavnem manjka, komunikacije, teh kompromisov.

Ravno Parker skupaj z Dirkom Nowitzkim spada med glavne zvezdnike NBA-ja in prvenstva v Španiji. Kje sta našla motivacijo v nasprotju z nekaterimi našimi zvezdniki in se nista odrekla nastopu kljub več kot 100 odigranim tekmam v letošnji sezoni?
To je zelo preprosto. To so pravi vrhunski športniki, ki v tem, kar počnejo, uživajo. Ti moraš v igranju, treniranju košarke uživati, in oni to počno. Kljub gromozanskemu denarju, ki ga imajo, kljub slavi, si oni vedno znova želijo nove izzive. Če gledamo v zgodovini košarke, so bili najboljši tisti, ki jim nič ni bilo težko. Časa za počitek imaš lahko zelo malo, če znaš pravilno počivati. Nekaj krivde je tudi v naših fantih, zakaj oni ne morejo, drugi pa lahko ...

Tony Parker iz Bena Udriha, s katerim igrata skupaj pri San Antoniu, že brije norca …
To samo potrjuje to razliko med enimi in drugimi. Nekdo je zares vrhunski, nonstop igra, najde čas za reprezentanco, družino in za poroko, drugi pa ne. Eden je celovita športna osebnost, drugi pa ni. Ne pomeni, da je slab človek, ni pa celovit vrhunski športnik in nikoli ne bo.

Kakšno košarko napovedujete pred letošnjim prvenstvom?
Upam, da vsi trenerji ne bodo šli v to skrajnost: samo obramba, obramba, obramba! Mislim, da bodo vsi sicer gradili predvsem na tem. Ne pričakujem odprte igre, ker je preveč stvari v igri. Do sedmega mesta, ki še lahko pelje na olimpijske igre, bo krvava borba. Pričakujem kakovostno in zanimivo prvenstvo, boljše, kot je bilo tisto v Beogradu zagotovo. Tu je vsaj devet, deset kandidatov za teh prvih sedem mest. Upam, da bomo videli dovolj vrhunskih potez in igre, da bodo lahko uživali tudi gledalci.

Kdo je vaš favorit in kje je v tem krogu Slovenija?
Kar se Slovenije tiče, ne bom rekel, da sem pesimist, vedno sem gledal optimistično na vse, ampak tokrat sem v situaciji, ko sploh nimam nobenih pravih občutkov. Danes se mi zdi, da lahko nekaj naredimo, drug dan pa, da ne moremo nič. Upal bom na najboljše, najprej, da se prebijemo skozi ta prvi krog. Glede favoritov ni težko ugotoviti. Španci, čeprav nimajo Garbajose, Grki so sijajna ekipa, Francozi so navsezadnje osvojili bronasto medaljo v Beogradu, mogoče do zlata ne morejo, za eno od medalj ali do sedmega mesta pa se zanesljivo lahko vmešajo. Litve ne bi pozabil, vrnili so Jasikevičiusa, pri katerem bo treba videti, v kakšnem stanju je po sedenju v NBA-ju.

Vaš nekdanji reprezentančni soigralec Zoran Slavnić je pred velikim izzivom na selektorskem stolčku Srbije. Kakšen uspeh mu pripisujete v Španiji?
Jaz sem bil prvi, ki sem mu čestital za selektorsko mesto. Ponoči sem zasledil podatek na spletu in mu poslal sporočilo. Tudi on je zaradi mnogih odpovedi v težki situaciji. On postavlja vse na motivacijo. Kot trener ni bil nikoli delavec, kot igralec je čisto druga zgodba. Trdi, da mu bo s temi svojimi štosi, o katerih bi lahko napisal tri knjige, svoje igralce uspelo tako daleč motivirati, da bodo tam uspešno igrali. Nisem najbolj prepričan, da mu bo to uspelo. Zdaj so pristopi drugačni, bolj se nagibam k temu, da Srbi kakšnega večjega rezultata ne bodo naredili.

V petkovem drugem delu intervjuja bomo objavili tudi Vilfanovo mnenje o delu in napakah selektorja Pipana, iskanju vodilnega igralca Slovenije na prvenstvu v Španiji in o uspešnem poteku finančne sanacije Uniona Olimpije, kjer Vilfan zaseda stolček v upravnem odboru. V video pa smo ujeli tudi njegovo izjavo o (ne)izpolnjeni stavi ob abrahamu, ki ga je slavil konec junija.

Ž. K.