Košarkarice se bodo v skupini v Strasbourgu pomerile s Turčijo, Belgijo, s katero imajo neporavnane račune z zadnjega prvenstva, ter Bosno in Hercegovino. S takšno popotnico, kot so se letos podale na turnir, se še niso. Izjemno suverene so bile v kvalifikacijah, prav tako so dobro igrale na pripravljalnih tekmah in Fiba jih je uvrstila celo v krog favoritinj.

Grgić, režiser velikega vzpona slovenske ženske košarke v zadnjih letih, je v intervjuju za MMC poudaril, da se zavedajo svoje kakovosti in moči. Želja je, da bi rakete, kot se je oprijelo ime reprezentantk, naredile korak naprej, se prebile torej v četrtfinale, kjer pa je potem marsikaj mogoče.

Evropsko prvenstvo je pred vrati. Kaj pričakujete od tretjega zaporednega nastopa na tovrstnem turnirju?
Mislim, da smo čedalje bolj spoštovani. Navsezadnje kažemo igre, ki so primerljive tudi z najboljšimi reprezentancami, kar pred leti niso bile. Upam, da bomo na tem prvenstvu, če bomo seveda zdravi, naredili ta preboj naprej. Se pravi, da bi prišli med najboljših osem. Potem te čaka le ena tekma. Se pravi, te ena zmaga loči od še večjega tekmovanja, kar bi bil velik korak naprej za našo reprezentanco. Tega se vsi skupaj zavedamo. Zavedamo se moči skupine in kakovosti vseh igralk, ki so v naši skupini, hkrati pa se zavedamo tudi svoje kakovosti. Mislim, da smo se v zadnjem času še bolj osredotočili na te svoje odlike, ki jih premoremo, in to skušamo prenesti na teren.

Uvrstitev na evropsko prvenstvo je bila pred štirimi leti velik uspeh. Potem tudi še pred dvema letoma, zdaj pa Slovenija ni več zadovoljna le s sodelovanjem na takšnem turnirju, kajne?
Ne, seveda ne. Zadovoljni smo, da smo na prvenstvu. Zadovoljni smo, kako smo bili videti v kvalifikacijah, mislim pa, da moramo težiti k temu, da gremo naprej. Sem že pred leti rekel, da je naš cilj v bližnji prihodnosti uvrstitev na še večje tekmovanje. To nas dodatno motivira. Zavedamo se svoje kakovosti. Pravzaprav smo po mojem mnenju primerljivi z vsemi reprezentancami v Evropi. Seveda lahko tudi izgubimo z vsako, lahko pa tudi vsako na eni tekmi dobimo, kar je velika prednost. Če izvzamemo ZDA, Avstralijo, Kitajsko in mogoče Kanado, pa zunaj Evrope v tem trenutku ni veliko reprezentanc, ki bi bile boljše. Trenutno smo na Fibini lestvici, mislim, 30., pred letom in pol pa nas recimo sploh ni bilo. Mislim, da je to kar velik skok naprej, verjamem pa, da bo šlo samo še na bolje.

S čim bi bili vi zadovoljni, ko boste zapuščali prvenstvo?
Rezultatsko mogoče ne bi rad govoril. Verjetno če bi izgubili v finalu, bi bili razočarani, ker bi izgubili. Če bi pa recimo dobili tekmo za šesto mesto, bi prišli med šest najboljših in do kvalifikacij za svetovno prvenstvo, kar bi bila velika stvar. Kot pravim, poskušali bomo narediti korak naprej. Torej priti v četrtfinale, potem pa dalje.

Glede na rezultate pripravljalnih tekem ste opravili zelo dobro delo. Ste zadovoljni s storjenim med pripravami?
Definitivno sem lahko zadovoljen. Mogoče nismo igrali tekem proti res najboljšim reprezentancam z izjemo Francije, ampak v vsakem primeru smo videli, da smo napredovali iz tedna v teden, tako rekoč iz treninga v trening. Kažemo dobre igre in upam, da bo tako tudi naprej na prvenstvu.

Omenili ste te najboljše reprezentance. Če se Slovenija z njimi še ne primerja po zvenečih imenih posameznic, pa se zagotovo lahko z moderno in hitro košarko, ki jo igrate. Se strinjate?
Zagotovo težimo k temu, da bi bili tudi čim bolj atraktivni. Mislim, da smo ob Španiji zagotovo najhitrejši. Gojimo tak slog igre, ker nam to tudi dejansko ustreza. Imamo igralke, ki vse lahko tečejo, razigravajo in zadevajo tudi izza črte. To velja tako za zunanjo linijo kot za visoke igralke. Strinjam se, da igramo atraktivno košarko, in bomo k temu težili tudi naprej.

Zdaj imate na voljo znova popoln reprezentančni kader. Ima slovenska reprezentanca ob vse boljših rezultatih tudi vse širši nabor igralk?
Širina je čedalje večja glede na to, da smo kmalu po tistem evropskem prvenstvu v Pragi pomladili reprezentanco. Vsako leto, če bodo seveda nosilke ostale – po tem prvenstvu zagotovo lahko igrajo še na enem ali dveh –, bo še večja. Prihajajo tudi mlade nadobudne košarkarice, s katerimi se bosta kakovost in samodejno tudi širina povečali.

Skupina na prvenstvu ni preprosta, verjetno ste si zaradi zadnjega turnirja še posebej podčrtali tekmo z Belgijo. Imam prav?
Da, sem. Še vedno nas boli, ko gledamo posnetek izpred dveh let. Preprosto ugotovimo, da nismo bili zreli. Na tisti tekmi smo bili zagotovo boljši, ampak nismo bili dovolj zreli. Imeli smo zelo slab odstotek meta. Očitno nismo verjeli, da lahko premagamo tako reprezentanco, kot je Belgija, ki je imela v tistem trenutku MVP finala Lige WNBA (Emma Meesseman, op. a.). Je tudi igrala proti nam. Zagotovo nas boli. Seveda bo Belgija zdaj malo drugače pripravljena na obračun z nami. Še vseeno mislim, da lahko igramo z njimi, in upam, da bomo to tudi pokazali.

Slovenska reprezentanca ima še vedno mlado ekipo. Tudi nosilke igre so razmeroma mlade. Kako pomembni izkušnji sta zanje bili zadnji dve prvenstvi?
Košarkarice igrajo tudi do 36., 37. leta. Španke imajo povprečno starost "bekovske" linije 37, 38 let, tako da smo še razmeroma mladi. Zagotovo smo vsi kot ekipa dozoreli. Mislim, da je naš "bekovski" par Nika Barič-Teja Oblak najboljši v Evropi. Nedvomno pa so igralke, ki so bile pred dvema letoma stare 19 ali 20, naredile napredek in tudi tukaj iščemo svojo priložnost.

Pred dnevi vas je Fiba na lestvici trenutnega razmerja moči pred prvenstvom postavila kar na tretje mesto. Prinaša to tudi kakšno breme ali je samo dodatna motivacija?
Mislim, da je to le motiv. Ne čutimo nikakršnega bremena, saj nihče od nas ne pričakuje, da bomo jutri kar evropski prvaki, kar dejansko ne bi bilo realno glede na to, da do zdaj na evropskih prvenstvih še nismo naredili nečesa velikega. Zagotovo je to motivacija, da nas jemljejo resno, nas predvsem spoštujejo, kar je zelo pomembno, in da smo v vseh teh letih dokazali, da imamo vizijo, smo na pravi poti in imamo navsezadnje kult reprezentance, ki raste iz leta v leto. Vsi se fenomenalno počutimo v tej reprezentanci, kar je tudi tisto, kar nas vsa ta leta drži gor.

Na tej lestvici, če jo lahko tako poimenujemo, je Slovenija kar nekakšen malček med tradicionalnimi velikani zadnjih let. Čeprav se evropski vrh še ne spreminja, lahko Slovenija preseneti tudi te največje?
Mislim, da lahko. Po mojem mnenju ni reprezentance, s katero v tem trenutku ne moremo igrati. Druga stvar je, ali zmagamo ali ne. Mislim, da smo primerljivi z vsemi. Tako se tudi vedemo in o tem se tudi pogovarjamo. Težimo k temu, da bo čez dve in štiri leta ta Slovenija še veliko boljša, kot je zdaj.

V sklopu zadnjega kvalifikacijskega okna ste dejali, da je covid precej spremenil načrte sestave reprezentanc, ko so se prestavile olimpijske igre …
Ko smo nekako delali načrt, smo razmišljali, da bodo recimo po olimpijskih igrah Španija, Francija, Srbija, ki bi ostala brez štiri ključnih igralk, povsem drugačne reprezentance. Igre so se prestavile, a vseeno v tem trenutku o tem ne razmišljamo več. V naših mislih je samo, kako igrati proti takim košarkaricam. Torej v skupini imamo v belgijski reprezentanci nekdanjo MVP finala WNBA, za Bosno in Hercegovino pa igra trenutno ena najboljših igralk Lige WNBA (Jonquel Jones, op. a.). To niso male stvari. Če to malo preslikamo v moško košarko, je, kot da igraš proti tem najboljšim, recimo LeBronu Jamesu.

V vseh teh letih ste v reprezentanci jasno razporedili vloge. Kako pomembna je hierarhija v izbrani vrsti?
Zelo. Mislim, da odkar sem prišel v reprezentanco, sem nekako postavil stvari na pravo mesto. Dal sem igralkam vloge, ki jim ustrezajo in s katerimi se navsezadnje tudi one strinjajo. Potem tudi vračajo maksimalno. Mislim, da imamo s celotnim štabom ta "know-how", da vemo, kako pripraviti ekipo, da da svoj maksimum. Videli bomo, kako bo zdaj. Poskušamo gledati tudi nekaj let naprej. Večkrat igralkam rečem, da preprosto nimamo pravice, da pademo na neki mali stvari. Da morajo biti od prve do zadnje disciplinirane. Ni pomembno, ali je to kapetanka ali 12. igralka. Vse so iste in tako se tudi vedejo. V vseh teh letih nismo imeli niti najmanjše težave.

Tudi dekleta ves čas govorijo o tem kultu in dobrem vzdušju v reprezentanci. Je tudi to velik razlog, da je Slovenija prišla do te točke, kjer je trenutno?
Zagotovo. Velikokrat rečemo, da smo kot velika družina. Tako se tudi vedemo. Preprosto se želimo dokazovati iz treninga v trening, iz meseca v mesec. Res sem vesel, da napredujemo. Navsezadnje nas bo zagotovo v bližnji prihodnosti zadel rezultat, ki bo vse to skupaj potrdil. Že zdaj, če nas Evropa tako jemlje oziroma tretira, kot nas v tem trenutku, pomeni, da smo v zadnjem obdobju zares naredili veliko.

Omenili ste še večja tekmovanja, torej svetovno prvenstvo in olimpijske igre, imate pa nekje v ozadju v mislih tudi medaljo, ki bi vse skupaj še nadgradila?
Seveda razmišljam tudi o tem. Zavedamo se, da te mogoče od takega uspeha lahko loči ena tekma. Mogoče nas je od tega že na prejšnjem prvenstvu ločila le ena žoga. Ne samo to, mogoče ena žoga, da se uvrstimo na olimpijske igre. Če bi nam kdo pred šestimi ali sedmimi leti rekel, da je to sploh mogoče, bi ga verjetno vsi skupaj v Sloveniji vprašali po zdravju, ne samo mi, ki delamo v ženski košarki. Zavedamo se, da nam lahko tudi to uspe. Velikokrat nam je vodilo hokejska reprezentanca, ki je tudi primerljiva z najboljšimi. Zagotovo se da. V Sloveniji imamo res toliko vrhunskih športnikov, preprosto smo talentirani za šport.

To prvenstvo torej še ni vrhunec te generacije?
Ne, niti slučajno. Mislim, da bo čez dve leti situacija še toliko boljša. Videli bomo, kako bo čez štiri leta. V naslednjem recimo olimpijskemu ciklu bo ta reprezentanca zagotovo še rasla. Kot sva že rekla, prihajajo tudi mlade perspektivne igralke, ki bodo zagotovo še dopolnile in dodale dodatno kakovost reprezentanci. Samo upam, da bodo košarkarice zdrave in bodo še naprej rade prihajale v reprezentanco.

Je prav slovenska reprezentanca dokaz, kako je kontinuiteta v ekipnem športu pomembna?
Najpomembnejša. Lahko bi se zgodilo že v Pragi pred štirimi leti, kjer smo tudi imeli možnost proti Franciji, ko bi nas ena žoga mogoče celo popeljala v polfinale. Lahko bi se potem točno čez tri mesece vse popolnoma sesulo. Ampak imamo kontinuiteto. Tega se zavedamo in to je najpomembneje.

Ženska reprezentanca ima vse več veljave doma. Deležna je tudi vse večje medijske pozornosti. Koliko bolj cenjena pa je po uspehih zadnjih let v tujini?
Veliko bolj. O tem ni dvoma, predvsem zaradi dobrih reprezentančnih nastopov in iger. Ta dekleta imajo čedalje večjo veljavo. To se vidi. Večina igralk je v tujini, kjer imajo solidne pogodbe. Igrajo v solidnih, nekatere tudi v vrhunskih klubih. Upam, da bo trend šel še naprej v tej smeri, glede na to, da težko verjamem, da bi bil v bližnji prihodnosti v Sloveniji tudi kakšen klub lahko konkurenčen z najboljšimi evropskimi.

Jedro reprezentance je že nekaj let skupaj, vsako leto pa dodate še kakšno igralko. Letos je zagotovo zelo zanimivo ime, ki ste ga vključili v priprave, Mojca Jelenc, glede na to, da ekstremne višine v slovenski košarki, tako ženski kot moški, primanjkuje. Kaj ona pomeni za prihodnost slovenske košarke?
Res je velik up. Prepričan sem, da bo v prihodnjih dveh letih pokazala svoj potencial. V tem trenutku ji zagotovo še manjka nekaj stvari, kar je normalno, saj mora igrati z vsemi temi košarkaricami, ki so že desetletje v tujini. Mogoče še ne more pokazati vsega, kar ima. Že čez dve leti in v prihodnosti pa vidim Mojco kot neko nosilko reprezentance, če bo le zdrava in bo še naprej delala tako dobro. Gre namreč za zelo pametno dekle, ki se naštetega tudi zaveda. Gre za čudovito osebo in zelo kakovostno košarkarico.