Ljubljančan, ki bo konec letošnjega koledarskega leta praznoval 21. rojstni dan, je eden redkih zelo visokih mladih slovenskih igralcev. Z 210 centimetri bo levičar v prihodnosti zelo pomemben za reprezentanco in zato je velika stvar, da letos dobiva konkretno priložnost na tej ravni in ustrezno napreduje. V preteklosti je v mlajših selekcijah že potrdil nesporen talent, zdaj pa v rumeno-modrem dresu tigrov ob zajetni minutaži dokazuje, da se nanj resno lahko računa tudi v članski košarki.

Sorodna novica Na EP-ju 2013 se je z Vidmarjem še fotografiral, zdaj sta soigralca

Že konec novembra bi lahko večjo priložnost ob že dalj časa znanih težavah z višino dobil tudi v izbrani vrsti, v kateri je z minuto in enim skokom debitiral na obračunu proti Turčiji pred dobrima dvema letoma v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2019. "Bomo videli, kako bo. Z novim selektorjem Aleksandrom Sekulićem sem bil že v mlajših selekcijah. Tisto sodelovanje je bilo zelo lepo in dobro se poznam z njim. Kot trener mi je všeč. Z veseljem se bom odzval morebitnemu povabilu in dal maksimum," je ob tem dejal Macura, ki je kljub neizkušenosti v pogovorih z mediji sproščen, suveren in zelo zgovoren sogovornik.

Odlična predstava proti Zvezdi

Za zdaj v dresu Primorske mladenič, ki je za svojo višino zelo hiter in ima dobro tehniko, uspešno izkorišča priložnost, ki mu jo namenja Andrej Žakelj, še posebej pa se je izkazal na zadnji tekmi Lige ABA, ko so se Koprčani dostojno upirali najmočnejši zasedbi jadranskega tekmovanja Crveni zvezdi (72:84): "Res smo potrebovali eno tako spodbudo za našo igro, sploh kar se tiče obrambe. Po mojem mnenju je bila glavna razlika v komunikaciji in sami organizaciji obrambe. Želja je vedno bila, ampak organizacija obrambe je do zdaj pešala."

Macura je bil statistično najboljši posameznik dvoboja. Njegov indeks je znašal 28, prispeval je 17 točk, ujel kar 17 odbitih žog, ob tem pa podelil dve blokadi in izsilil devet osebnih napak. Na parketu je preživel vseh 40 minut in se zares dostojno boril z izjemno evroligaško centrsko linijo, ki jo sestavljajo orjaki, kakršna sta Emanuel Terry in Johnny O'Bryant, in zelo izkušeni košarkarji: "V takšne tekme je po navadi najlažje iti. Mi smo zadnji na lestvici, oni prvi in si razbremenjen. Nihče ne pričakuje veliko od tebe. Tudi sam ne. Smo si pa zadali nalogo, da skušamo Zvezdi otežiti delo, naj se čim bolj potrudi za zmago. Njihova centrska linija je izjemna – so težki, so močni, so skočni in odlični atleti ter bistveno bolj izkušeni od nas. Edina stvar, ki jo lahko imamo več, je želja. Mislim, da smo to tudi pokazali, je pa bilo seveda zelo zahtevno in naporno. 40 minut tako ali tako ni lahko igrati."

V iskanju prve zmage

Dobra predstava proti evroligaški Zvezdi je lahko velika spodbuda za nadaljevanje sezone, a še večja bi bila tista prva zmaga, ki jo Primorska med regionalno elito v tej sezoni še išče. Za zdaj je izgubila vseh šest tekem, in to s konkretno razliko v koših – 149. "Seveda je zmaga nekaj povsem drugega. Lahko igraš dobro, a si na koncu vseeno izgubil. Treba bo v kratkem dobiti kakšno tekmo, da malce popravimo pogled na lestvico," je dodal Macura. Obalni klub, ki je še vedno tako aktualni državni kot pokalni prvak, je sredi pretekle sezone zabredel v velike finančne težave, ki mu jih vse do septembra ni uspelo rešiti. Bil je celo pred propadom, a se je tako rekoč čez noč z obljubami vlagateljev iz ZDA rešil. V sezono je krenil z zelo omejenimi proračunskimi sposobnostmi, temu primerna pa je tudi sestava ekipe.

Ko se je oblikovalo neko ogrodje Žakljeve vrste, se je govorilo tudi o nekaterih tujih igralcih, toda prepotrebnih okrepitev niso pripeljali. Tako je v koprski rotaciji le osmerica, v kateri sta dva mladinca, kar je za igralce izjemno naporno, saj imajo dve tekmi na teden. Vsak tekmec je v Ligi ABA absolutni favorit, tudi v slovenskem prvenstvu pa Primorska po kakovosti ne izstopa: "Je težko, ker moraš na vsaki tekmi dati od sebe sto odstotkov in se boriti do konca. Potem smo se, recimo, s Hopsi namučili še s podaljški. Vsaka ekipa v slovenski ligi pokaže željo, kakršno mi v Ligi ABA, in vsaka nam lahko parira. Dvakrat na teden je treba dati vse od sebe, potem pa so tu še treningi. Je izčrpavajoče, smo pa s fanti celo poletje trenirali, da smo to sposobni."

"Veliko igralcev sem poznal že od prej. Z Urbanom Durnikom in Janom Dornikom smo bili skupaj v mlajših selekcijah reprezentance, z drugimi smo trenirali poleti. Vedel sem, da je klub v finančnih težavah, ampak se je ponudila velika priložnost, da zaigram v vrhunski ligi, z znanimi obrazi in z nekim dobrim duhom, zato pri odločitvi tudi nisem veliko razmišljal. Sprva smo mislili, da bodo prišli še kakšni igralci in da nas bo malce več. Torej, da bo stvar videti nekoliko drugače, potem pa je klub skoraj propadel. Zatem smo se vrnili, a tujcev niso pripeljali. Tako smo kot vodilni v ekipi ostali Luka Vončina, Durnik, Matej Rojc, Erjon Kastrati in jaz. Imamo kratko klop in treba je dati vse od sebe ter tako pokazati, da lahko igramo v taki ligi. Proti Zvezdi nam je uspelo, a moramo to večkrat narediti," je povedal Macura, glede morebitnih želja po okrepitvah pa le dodal: "V garderobi se fantje držimo pozitivno in niti ne razmišljamo preveč o tem. Fokus je na tekmah, igri in pripravi na nasprotnika. Gremo iz tekme v tekmo in skušamo napredovati v igri. Druge stvari se bodo same uredile."

Drugi skakalec in bloker Lige ABA

V omejeni rotaciji so pod obročem le trije košarkarji, tako je ogromno bremena padlo na pleča Macure, ki pa se je za zdaj v tej sezoni zelo dobro znašel. V Ligi ABA je glede na učinek trenutno peti najboljši posameznik, ob tem pa je drugi skakalec in bloker tekmovanja. Z dobrimi predstavami si je obetavni košarkar razumljivo močno okrepil samozavest: "Ne le, da sem pokazal drugim, predvsem sem samemu sebi dokazal, da res lahko igram v taki ligi in na tej ravni. Da sem sposoben biti pomemben člen ekipe v Ligi ABA, in upam, da bom lahko pokazal še kaj več. Nedvomno to veliko pomeni za mojo samozavest, zdaj pa je moja naloga samo, da še naprej trdo treniram in napredujem. Na tem moram graditi naprej."

Med jadransko druščino se je prvič predstavil lani, ko ga je Baskonia posodila v Beograd k Megi, kjer mladi vsakič dobivajo veliko priložnosti. Čeprav minutaža ni bila zajetna, pa je bila lanska sezona na Jurijevi športni poti zelo pomembna: "Seveda sem upal, da bom igral še več. Nekateri drugi mladi igralci so dobili več priložnosti. Bili so na vrsti, saj je konec koncev šlo za fante, ki so bili dalj časa v klubu oziroma so bili že dlje v Ligi ABA. Logično je bilo, da so dobili več priložnosti. Vedno pa bom hvaležen Megi, da me je spravila spet v neki igralski ritem, da sem lahko treniral in delno odigral celotno sezono. Tako sem prišel spet v igralsko kondicijo, da sem lahko letos naredil ta korak naprej."

Kot je omenil, je imel v karieri kar nekaj težav s poškodbami. Da lahko zdaj igra na tej ravni, se mora zahvaliti tudi očetu, Marku Macuri, ki je sicer že vrsto let tudi zdravnik slovenske reprezentance: "Dve leti je bila kar kriza, zdaj pa je vse v redu. Smo vse popravili. Zahvaliti se moram očetu, ki me je dobro "spravil skupaj" in "zašravfal" kolena (smeh, op. a.)." Sicer ga pogodba še za letošnjo sezono veže z Baskonio, o prihodnosti pa z baskovskim klubom, kjer se kali tudi njegov 16-letni brat Sergej, še ni govoril. Pri aktualnih španskih prvakih je priložnost dočakal v B-ekipi, treniral je tudi s člani, v zadnjih dveh sezonah pa ga posojajo. Tudi poleti, ko je sprva en teden treniral s Krko, je bila Baskonia precej neodločena, kaj bo z njim, na koncu pa je vendarle pristal v Kopru.

Kot v zadnjih letih številni slovenski nadarjeni košarkarji, je tudi Jurij, ki je športno pot začel pri Slovanu, nadaljeval pa jo je pri Olimpiji, zelo zgodaj odšel v Španijo. Selitev v Vitorio poleti 2014 je bila za najstnika velika preizkušnja: "To je zelo zanimiv preskok, predvsem mentalno. Na primer pri Olimpiji sem veliko in dobro igral. Tako me je tudi opazila Baskonia. Ko prideš tja, pa kar naenkrat ugotoviš, da si samo eden izmed. Nisi več v ospredju, na vrhu sveta. Cela situacija te nekako spravi na realna tla. Treba je trdo delati, ni mami in očija, ki bi ti pomagala pri domačih nalogah in bila vedno poleg. Sta prek videoklicev, ampak znajti se moraš sam. Odvisen si od samega sebe in kako se spopadaš s težo, ki si si jo naložil sam in trenerji, ker vendarle si pripeljan igralec in moraš to upravičiti. Od tebe pa je odvisno, kako se s tem spopadeš in kako treniraš. V bistvu si prisiljen zelo na hitro odrasti."