"Ne ve se, katero moštvo je bilo slabše. Zmagalo ni tisto, ki bi bilo manj slabo, ampak tisto, ki je na koncu imelo več energije. Vse ostalo je treba takoj pozabiti. Žal mi je gledalcev," je po tekmi med Unionom Olimpijo in Cibono dejal trener Zagrebčanov Jasmin Repeša. Kluba, ki sta skupaj devetkrat postala prvaka nekdanje Jugoslavije (Olimpija šest naslovov, Cibona tri), sta po mnenju hrvaškega strokovnjaka prikazala izjemno slabo predstavo, ki je daleč od zlatih časov obeh klubov.

Klubi nekdanje Jugoslavije šestkrat na vrhu Evrope
Jugoslavija je v zgodovini vseskozi veljala za svetovno velesilo. Ob ZDA in Sovjetski zvezi je bila reprezentanca "plavih" najuspešnejša izbrana vrsta na velikih tekmovanjih, vrhunske rezultate pa so dosegali tudi jugoslovanski klubi. Skupaj so šestkrat postali evropski prvaki – tri naslove je osvojil Split, dva Cibona, enega pa Bosna. Takoj po razpadu skupne države se je na evropski košarkarski tron zavihtel še Partizan.

V drugem najmočnejšem evropskem klubskem tekmovanju je enkrat zmago slavila Crvena zvezda, dvakrat pa je lovoriko osvojila Cibona. Kasneje je v tekmovanju zmago slavila še Olimpija. V tretjem najmočnejšem tekmovanju – dolgo časa znanem kot Koraćev pokal – pa je od jugoslovanskih velikanov največkrat lovoriko v svoje vitrine pospravil Partizan (trikrat), dvakrat je zmagal Split, enkrat pa Cibona, tedaj še znana kot Lokomotiva. Večkrat so se v teh tekmovanjih jugoslovanska moštva prebila tudi v finale.

Stalno v vrhu le Partizan
Medtem ko reprezentance nekdanjih jugoslovanskih republik še naprej tvorijo evropski vrh, pa se klubi izgubljajo v sivem povprečju. Le na vsake toliko časa pride do kakšnega prebliska. Tako je recimo lani Olimpija prišla med najboljših 16, nekajkrat pa je to v preteklih sezonah uspelo tudi Ciboni. Glavni razlog za slabše rezultate je finančna situacija. Edina izjema je verjetno Partizan, ki je v zadnjih letih stalnica v najboljših šestnajst Evrolige, sicer tega letos ni dosegel. Pred dvema letoma se mu je uspelo uvrstiti na Final Four, a tudi v Beogradu imajo ogromno težav z denarjem.

Podobno kot Olimpija se je tudi Cibona znašla praktično pred finančnim prepadom. V veliki ogroženosti je bil celo obstoj kluba. Nespametno poslovanje zagrebškega velikana naj bi pripeljalo do približno sedem milijonov evrov dolga. "Volkovi", ki so 16-krat postali hrvaški prvaki, nazadnje pred dvema letoma, so hitro izgubili košarkarski primat v mestu in državi.

Cibona celo tretji klub v Zagrebu
Mesto Zagreb v zadnjem času raje kot v netransparentno Cibono vlaga v Medveščak, ki dobro igra v hokejski Ligi Ebel, uspešen je tudi nogometni velikan Dinamo, ki se je prebil celo v Ligo prvakov, lani pa sta dokončno Cibono prehitela tudi mestna tekmeca Zagreb in Cedevita. Medtem ko je prvi lani postal državni prvak in letos celo zaigral v Evroligi, pa Cedevita, ki je v zadnjih letih veliko vložila v moštvo, letos velja za glavnega favorita hrvaškega prvenstva, dobro pa ji kaže tudi v Ligi ABA.

Cibona, ki je na krilih Dražena Petrovića v letih 1985 in 1986 dvakrat zapored postala evropski klubski prvak, naj bi zdaj celo bila na pravi poti, da se znova postavi "na noge". Kljub velikim težavam pa so jo Zagrebčani odnesli veliko bolje kot ostala dva hrvaška kluba z bogato tradicijo. Split in Zadar sta le še bledi senci nekdaj odličnih jugoslovanskih klubov in zdaj celo igrata v sila povprečni hrvaški ligi.

Velika kriza v Dalmaciji
Split je kar trikrat postal evropski prvak (1989, 1990, 1991). Prve dvakrat mu je to uspelo pod taktirko slovenskega selektorja Božidarja Maljkovića ter z izjemnima Tonijem Kukočem in Dinom Rađo. Talenta je bilo v Dalmaciji vedno na pretek, a v zadnjih letih se v Splitu, ki je leta 2003 edinkrat postal hrvaški prvak, ni dobro delalo in poslovalo, klub pa je zapadel v velike finančne težave.

Tako je prišlo do izpada iz jadranske lige, klub, ki je vmes poleg legendarne dvorane Gripe v uporabo dobil tudi novo Spaladium Areno z 12.000 sedeži, pa je daleč od zlatih časov. Podobno kot v Zagrebu naj bi tudi v Splitu posijal žarek upanja. Finančne težave šestkratnih jugoslovanskih prvakov so se znatno zmanjšale in znova se dobro dela z mladimi. Klub poskuša na stara pota priti tudi s pomočjo nekdanjih igralcev. Predsednik kluba je Rađa, s košarkarsko akademijo pa zdaj pomaga še Nikola Vujčić.

Hrvaška premore nekaj pravih košarkarskih biserov
V nezavidljivi finančni situaciji se je znašel tudi Zadar. Šestkratnemu jugoslovanskemu prvaku, ki je dvakrat postal tudi hrvaški prvak, a je praktično edini jugoslovanski velikan, ki ni osvojil nobene evropske lovorike, so na pomoč priskočile mestne oblasti. Dolg, ki naj bi presegal pet milijonov evrov, se je zmanjšal in klub si že v letošnji sezoni obeta vrnitev v jadransko druščino. Zadar, edini hrvaški klub, ki je osvojil Ligo ABA, zdaj vodi slovenski strokovnjak Aleš Pipan. V mestu Krešimirja Ćosića, po katerem se imenuje tudi novo domovanje kluba s kapaciteto 10.000 in je zamenjalo kultne Jazine, je bila košarka vedno številka ena. Zadrčani živijo s košarko. Talentov je tudi v severnem delu Dalmacije na pretek, zdaj je mora le klub izkoristiti potencial in zapluti v – predvsem finančno – mirnejše vode.

Potenciala je veliko, a v zadnjem obdobju so mladi košarkarji raje odhajali z že rosnimi leti v prestolnico. Lepa primera sta ena največjih hrvaških talentov zadnjih let in morda trenutno celo najbolj nadarjena košarkarja v Evropi Šibeničan Dario Šarić (1994) in Dubrovničan Mario Hezonja (1995), ki sta se pridružila Zagrebu. Prvega so mnogi primerjali s Kukočem, slednjega pa celo z Draženom. Nekateri so ga označili za najbolj talentirano evropsko "dvojko" po košarkarskem Amadeusu. Zanju so se ogreli že tudi evropski giganti, kakršna sta Barcelona in Panathinaikos.

Železnik pomagal ohraniti ime Zvezde
Partizan, ki v zadnjih letih vlada Jadranu, je kljub vedno odličnim ekipam postal le štirikrat jugoslovanski prvak. Poleg tega je še trikrat slavil v Koraćevem pokalu, leta 1992 pa celo postal evropski prvak. V zadnjih letih "Parni valjak" osvaja domače lovorike kot za stavo, a večni tekmec Crvena zvezda je v jugoslovanskih časih bila celo uspešnejša. Rdeče-beli so kar 12-krat postali državni prvaki. Kraljevali so v prvih sezonah državnega prvenstva.

Zvezda je osvojila tudi eno evropsko lovoriko – leta 1974 je zmagala v pokalu pokalnih zmagovalcev. Po vzoru ostalih velikih klubov z območja nekdanje skupne države je tudi Zvezda zabredla v nezavidljiv finančni položaj. Dolg naj bi presegel celo 13 milijonov evrov. Pred popolnim potopom je Zvezdo rešil mestni tekmec Železnik. Prišlo je do nekakšne združitve. Klub še naprej uporablja ime Crvena zvezda, počasi pa se pod taktirko Svetislava Pešića postavlja na noge. V Beogradu predvsem odlično delajo z mladimi košarkarji.

Bosna že dolgo le še odsev odličnega kluba
Daleč od šampionskih časov je sarajevska Bosna. Nekoč ponos prestolnice Bosne in Hercegovine je danes zares sila povprečen klub, ki ob težavah s staro dvorano nima povsem urejenih niti kapacitet. Bosna je pred 33 leti pod vodstvom Bogdana Tanjevića in odličnega Mirze Delibašića celo postala evropski prvak. Trikrat se je nato uvrstila še na Final Four. Trikratni jugoslovanski prvaki so pred dvema letoma nazadnje igrali v jadranski ligi, dve leti prej pa so osvojili zadnji domači naslov. Petkrat so košarkarji nekoč študentskega kluba sicer postali prvaki Bosne in Hercegovine. V zadnjih letih je veliko uspešnejši hercegovski Široki, pred Bosno pa je zdaj tudi Igokea.

Ffinančne težave so torej krojile usodo nekoč jugoslovanskih velikanov. V zadnjem času naj bi se mnogi počasi začeli postavljati na noge, a situacija še zdaleč ni rožnata in do vsaj približno odmevnejših rezultatov jih loči še kar nekaj časa. Tako Olimpija, ki je pereč problem v Sloveniji, le ni edinstvena, prav vsi klubi, s katerimi so zmaji nekoč bili legendarne bitke za jugoslovansko lovoriko, so tako le odsev zlatih časov. Tudi dolg nekaterih klubov je še večji kot Olimpijin za štiri milijone, kolikor naj bi se nabralo minusa v zmajevem gnezdu. Poleg omenjenih klubov so jugoslovanski prvaki postali še košarkarji Proleterja iz Zrenjanina in OKK Beograda.