Vojko Korošec je zadovoljen s tekmovanjem, ki ga je skupaj s Srečkom Zakrajškom začel leta 1995. Predtem se je na našem območju igral pionirski festival, ki je ločeval fante in dekleta. Foto: MMC RTV SLO
Vojko Korošec je zadovoljen s tekmovanjem, ki ga je skupaj s Srečkom Zakrajškom začel leta 1995. Predtem se je na našem območju igral pionirski festival, ki je ločeval fante in dekleta. Foto: MMC RTV SLO
Hala Tivoli
Hala Tivoli je bila tudi letos (skoraj) nabito polna, tokrat pa so bili najglasnejši celjski navijači, ki so lahko slavili uspeh svojih dijakinj, medtem ko so dijaki padli proti Šentvidu. Foto: MMC RTV SLO
Vzdušje na zaključnem turnirju ŠKL-ja
Pogovor z Vojkom Korošcem

Ta je bila (skoraj) nabito polna tudi tokrat, ko so se v Tivoliju zbrali navijači Celja, Laškega, Grosuplja in Šentvida, ki je slavil v dijaški konkurenci. ŠKL je vedno bolj priznano in spoštovano tekmovanje, ki v svet košarke iztreli marsikaterega košarkarja. V preteklosti so to bili Primož Brezec, Jaka Lakovič, Boštjan Nachbar, Sani Bečirovič in mnogi drugi, prihajajo pa mladi rodovi, ki bodo tako ali drugače krojili vrhunsko košarko.


S tem se strinja tudi Vojko Korošec, med drugim tudi nekdanji selektor bejzbolske reprezentance, ki je v sezoni 1995/96 skupaj s Srečkom Zakrajškom v orbito izstrelil projekt, ki so ga povzeli tudi na Hrvaškem. V 14 letih je šlo skozi to tekmovanje, ki združuje košarkarje, odbojkarje, nogometaše, igralce med dvema ognjema, plesalce, novinarje in še marsikaterega osnovnošolca in dijaka, kar 50.000-70.000 mladih, kar 70 odstotkov anketirancev pa je pred dvema letoma dokazalo, da projekt dobro poznajo in da se z njim več kot strinjajo.

Kako bi komentirali 14. sezono, ki je pravkar za nami?
Zadovoljen sem toliko, kolikor so tudi gledalci v dvorani. Ta sezona je bila zelo dobra, kmalu začnemo že petnajsto!

Kdaj je bilo najtežje?
Pravijo, da je najtežja vedno prva sezona. A vsaka je težja, vsaka je prva. Zato je vsaka najtežja.

Kako poteka sodelovanje s šolami, kakšne so njihove finančne obveznosti?
Jaz vedno pravim, da je denar nepomembna stvar. Če šola v tem projektu uživa in v njem najde smisel, potem najde tudi tisto, kar potrebuje za tekmovanje. Sodelovanje s šolami je zelo dobro, vidimo lahko, da so dvorane polne. Skozi celo leto sodeluje skoraj 15.000 tekmovalcev in nastopajočih.

ŠKL vsebuje košarko, nogomet in odbojko, zakaj ne tudi rokometa?
Ko bo rokometna zveza odločila, da gre za dober program, bomo z veseljem uvedli tudi to. Do takrat pa imamo tri kolektivne športe, pri katerih je eden lepši od drugega. Kateri je najlepši, pa naj odločijo gledalci sami.

Koliko pri projektu ŠKL pomaga država?
Danes vsi 'šimfamo' državo in vsi bi jo radi. Država temu projektu prinese to, da otrokom dovoli, da lahko sodelujejo, kar je že dovolj veliko sodelovanje, in mi smo ponosni tudi na to.

Se mladinska klubska tekmovanja tepejo s ŠKL-jem ali gredo z njim z roko v roki?
Na tem turnirju v srednješolski kategoriji sodelujejo sami izkušeni košarkarji. Ni vprašanje, kdo je zmagovalec, otrokom je višek sezone to, da je dvorana polna, in upam, da bodo tudi na drugih mladinskih tekmah dvorane tako polne.

Vemo, kdo je od znanih košarkarjev igral ŠKL, kdo pa so tisti, ki šele prihajajo?
Tudi sam sem si želel igrati v ŠKL-ju, pa sem prestar, v mladi generaciji pa ima vsak otrok to možnost. Naj bo najmanjši ali največji, vsak, ki ima voljo in željo, mu je prva želja končati šolo in se pripraviti za življenje, šele potem pa razmišljati, ali bo igral v Evroligi ali ne. Poškodba te lahko kar hitro zaustavi, najpomembnejša stvar je izobraževanje. Šport pa ostane vedno v spominu.

Koliko pa je teh košarkarjev pri ŠKL-ju, ki imajo potencial?
Realno vsako leto vsi, ki igrajo v ŠKL-ju.

Anže Blažič

Vzdušje na zaključnem turnirju ŠKL-ja
Pogovor z Vojkom Korošcem