Real ima tako številčno moštvo, da si z lahkoto privošči kakšnega nerazpoloženega moža, kot je bil sinoči denimo Mirza Begić. Olimpija z Baynesom ga je zasenčila, pa se košarkarski stroj kljub temu vrti naprej brez pretresov: Olimpijina prva peterka je sinoči dala tri četrtine košev, Realova le polovico. Fantje na klopi Reala bi bili v Olimpijinem dresu nosilci igre. Včerajšnji poraz z Realom s trinajstimi točkami je primerljiv nogometnemu z Realom s 3:1. Torej časten in nič tragičen.

A v vsakem športniku je prisotna želja po uspehu tudi proti največjim, brez takšnega razmišljanja košarkarska Olimpija ne bi imela tako bogate zgodovine, kot jo ima. V zaključku tekme je še drugič v tem tednu Olimpijino usodo samovoljno v roke vzel Klemen Prepelič - sinočnji poskus simultanke je imel žalostni konec z njegovimi izgubljenimi žogami in zgrešenimi posiljenimi meti. Lahko le ponovimo njegovo izjavo po prejšnjem porazu in upamo, da nam je ne bo več treba velikokrat. Klemen Prepelič: "Če zgrešiš, si bedak, če zadaneš, si junak. Včeraj sem žal bil bedak, ampak upam, da bom imel v naslednjih tekmah to srečo in zadel te mete."

V prvi evroligaški sezoni je to za 20-letnega mladeniča prevelik preskok in zalogaj. Prezgodaj. Vsi največji biseri Sagadinove šole so takšno vlogo dobili šele v svoji drugi sezoni v Olimpiji, po vsaj enoletnem obdobju zorenja: tako Marko Milić kot Sani Bečirović, pa tudi Primož Brezec in Beno Udrih.