
Koprčan, ki je pred dnevi dopolnil 28 let, se je Nuggetsom pridružil leta 2019. V tem času si mu ni uspelo izboriti konkretne vloge v rotaciji zasedbe iz Skalnega gorovja. V zadnjih sezonah so mu to onemogočile tudi poškodbe. Tako je zaradi strganih križnih vezi izpustil celotno lansko sezono. Poleti so se nato v Denverju odločili, da ne bodo izkoristili zadnjega leta njegove pogodbe, vseeno pa so mu dali še eno priložnost. Kot prosti igralec je podpisal s klubom enoletno sodelovanje. Posel je bil ugoden za obe strani, se pa mu tako po sezoni izteče pogodba in njegova usoda v NBA-ju je precej negotova.
Čančar letos odigral le 13 tekem

Tudi letos mu je načrte prekrižala poškodba. 19. novembra, ko je na 13. tekmi sezone četrtič stopil na parket, se je poškodoval. Podobno kot avgusta pred dvema letoma, ko je v Atenah na pripravljalnem turnirju pred svetovnim prvenstvom v dresu slovenske reprezentance zabijal in si strgal križno vez levega kolena, je proti Memphisu po zabijanju začutil bolečino v istem kolenu. Dva tedna pozneje je opravil artroskopsko operacijo. Sprva so sporočili, da bo okrevanje in prisilno mirovanje trajalo osem tednov, potem pa bodo zdravniki vnovič ocenili njegovo zdravstveno stanje.
Na parket se je vrnil 9. marca, ko je za kratek čas v igro vstopil na obračunu proti Oklahomi Cityju. Po poškodbi je odigral še devet tekem, konkretnejšo minutažo dobil le na treh oziroma pogojno rečeno v štirih obračunih, največ točk pa je dal pred dvema tednoma, ko jih je ob porazu v San Antonio prispeval osem. Na 13 tekmah, na katerih je nastopil Primorec, so Nuggetsi klonili kar 11-krat. Aktiven je bil v petih sezonah, do zdaj pa je najmanj srečanj odigral, ko je bil novinec, in sicer 14. Najboljša sezona je bila 2022/23, ko je Denver tudi osvojil prstan. Tedaj je Čančar zbral 60 nastopov in v povprečju dajal po pet točk. Letos je le 1,8.
Pravega ritma ob drobtinicah, ki jih je prejemal, seveda ni mogel ujeti. Nedvomno ob pomanjkanju minut manjka tudi prepotrebna samozavest. Dobra obramba in zanesljiv met z razdalje naj bi bili njegovi odliki, toda letos je za tri metal zgolj 26-odstotno. Čeprav je Denver precej spremenil ekipo, pa si slovenski krilni center v nobeni sestavi do zdaj ni izboril pomembnejše oziroma stalne vloge. Prav zato je veliko vprašanje, kaj se bo z njim zgodilo poleti. Pogodba se mu izteče, glede na statistiko zadnjih sezon in pogled v zdravstveni karton pa prav spodbudnih kart nima v rokah.
Precej burno dogajanje tudi pri sestavi moštva
Sezona Denverja je bila sicer polna dogajanja. Prvaki iz leta 2023 so lani pričakovali več kot le drugi krog končnice. V Koloradu imajo še vedno jedro šampionske ekipe, toda zdajšnja sestava nima takšne širine, kot jo je imela zasedba, ki je dobila prstan. Z obrambnega vidika se poznata odhoda Kentaviousa Caldwella-Popa in Brucea Browna, ki sta bila defenzivna stebra prvakov. Christian Braun je zapolnil vrzel v prvi peterki, potem ko se je KCP, ki je zavrnil možnost v svoji pogodbi za podaljšanje, preselil v Orlando. Zaupanje je upravičil in 15,4 točke v povprečju je več, kot je marsikdo pričakoval.


Poleti sta podpisala dva izkušena igralca. Russell Westbrook je igral bolje, kot je večina pričakovala, Dario Šarić pa ima za sabo sezono za pozabo. Podobno kot Čančar je tudi večinoma presedel na klopi. Odigral je le 16 tekem, in kot pravijo nekateri viri, naj bi se že spogledoval z odhodom v Dubaj. Poleti se je govorilo, da je Denver med snubci Klaya Thompsona, ki je nato pristal v Dallasu. Med sezono naj bi se pogovarjali tudi o prestopu Zacha LaVina, za kar bi mesto miljo nad morjem zapustil Michael Porter. Njegova pogodba je astronomska, septembra pa so maksimalnemu dogovoru z njim in Jokićem dodali še takšen podpis Jamala Murrayja. Ob omenjeni trojici je še naprej ključni mož tudi Aaron Gordon, ki se je znova izkazal za hvaležnega košarkarja.
Murray, ki je podpisal štiriletno pogodbo, vredno več kot 200 milijonov dolarjev, je imel najvišje povprečje v karieri do zdaj (21,4), toda v slogu celotnega moštva je bilo v njegovi igri precej nihanj. Zato tudi dvom o smotrnosti tako visoke pogodbe za košarkarja, ki ni All Star. Je pa res, da je Kanadčan v preteklosti predvsem z igrami v končnici navdušil. Lanska končnica je bila pod pričakovanji, v preteklosti pa je že blestel. Jamala v najboljši izvedbi bodo potrebovali Nuggetsi, če želijo preskočiti prvo oviro v končnici, ki jo predstavljajo Clippersi. Na štirih tekmah v tej sezoni je medsebojni rezultat izenačen. Napad Nuggetsov je bil med najboljšimi tremi v ligi, kjer ima mesto tudi obramba losangeleške vrste. Defenzivno so bili Nuggetsi šele 22.
Nikola Jokić znova pisal zgodovino
Denver je, kot rečeno, imel v sezoni precej vzponov in padcev. Redni del je končal z nizom treh zmag, ki so mu zagotovile prednost domačega terena v uvodnem krogu, predtem pa je klonil štirikrat zapored. Precej je bilo takšnih rezultatskih nihanj, edina konstanta pa je izjemnost vojvodinskega čarodeja Jokića. Letos se zdi, da so se že pred časom v ligi kar odločili, da bo naziv najkoristnejšega posameznika prejel Shai Gilgeous-Alexander, ki je seveda izvrsten, je pa srbski orjak celo odigral najučinkovitejšo sezono v karieri. Trikrat je bil Joker že MVP, še nikoli pa ni imel takšnih številk kot letos, ko je postal tretji košarkar po Oscarju Robertsonu in Westbrooku s sezonskim povprečjem trojnega dvojčka.

29,6 točke je rekordno povprečje njegove kariere. Uvršča ga na tretjo mesto strelcev. Tudi skakalec je tretji. Ujame 12,7 odbite žoge na tekmo. Prvič pa je dvomesten v povprečju podaj. Z 10,2, ki je neverjetna številka za centra, je celo drugi v ligi. Med individualnimi presežki, s katerimi skupaj s svojimi vragolijami in mojstrovinami na parketu navdušuje srbski reprezentant, velja omeniti aprilski trojni dvojček proti Minnesoti z 61 točkami. Le še Luka Dončić in James Harden sta v tem slogu napolnila statistiko, a z najmanj 60 točkami. Pred dobrim mesecem je postal prvi košarkar, ki je na posamezni tekmi prispeval več kot 30 točk in dodal še več kot 20 podaj in skokov. Uspelo mu je proti Phoenixu.
Mogoče se je prebudila zver iz Denverja
Jokič je s svojo izjemnostjo tisti žarek upanja navijačev Nuggetsov za dolgo pot v končnici, čeprav med sezono niso našli ritma, kakršnega so od njih pričakovali. Vseeno so zmagali 50-krat. Ker vodstvo franšize ni bilo zadovoljno s predstavami košarkarjev, je odpustilo trenerja Michaela Malona, ki je bil za krmilom koloradske zasedbe skoraj deset let. Presenečenje je bilo, ker se je zgodilo tik pred končnico, sicer pa, splošno gledano, niti ni tako, čeprav je bil Malone zelo uspešen v tej vlogi. Že pred sezono so namreč ameriški mediji pisali, da je njegova prihodnost na Denverjevi klopi precej negotova, potem ko ni bil zadovoljen z nekaterimi odločitvami vodstva kluba. Odšel je tudi športni direktor Calvin Booth. David Adelman je tako stopil v velike čevlje. Pod njegovim vodstvom so Nuggetsi dobili vse tri tekme, toda končnica je zgodba zase. Noben trener v zgodovini še ni bil pred končnico tako neizkušen.
Malone je sestavil šampionski mozaik Denverja, v Jokiću pa je, čeprav je bil pred 11 leti šele 41. izbor nabora, prepoznal generacijski talent in najboljšega centra zadnjega obdobja. Igro je osnoval okoli njega, ga postavil za središče napada, Joker pa je zaupanje povrnil s sijajnimi predstavami, ki jim je piko na i postavil s prstanom. S trenerjem se je odlično razumel, zato mu ob njegovem odhodu ni bilo lahko, toda zaveda se narave posla v NBA-ju, zato je dejal: "To je del tega. Tako se je klub odločil, izvedel pa sem le malo, preden je šlo v javnost. Sprejeti sem jo moral. Ljudje pravijo, da smo ranljivi, toda zver je najnevarnejša, ko je ranljiva. Mogoče so s to potezo prebudili zver."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje