Z nekdanjim selektorjem slovenske košarkarske reprezentance, ki je zdaj trener v pokrajini Džangsu (77 milijonov prebivalcev; imeli so 631 primerov novega koronavirusa in nobene smrtne žrtve), se je za Naval na šport pogovarjal Franci Pavšer.

Vrnitev iz Slovenije na Kitajsko ni bila enostavna: "Ni bilo lahko, težko pa tudi ne. Letel sem prek Dunaja in Šanghaja. Tam sem bil presenečen, ker je bilo letališče videti kot velik laboratorij. Vsi v zaščitnih maskah. Ne veš, kdo je policist, kdo zdravnik, kdo carinik ... Merijo ti temperaturo. Za vse tujce je obvezna 14-dnevna izolacija. Moraš v hotel, kjer te spremljajo. V sobi si, ven ne smeš, prinesejo ti hrano, merijo vročino. Tudi testirali so me, z žena sva bila negativna. Zdaj sem še v samoizolaciji v stanovanju. Ne smeš ven, smeti postavljaš pred vrata med 14. in 15. uro. Kar potrebuješ, ti prinesejo pred vrata. So disciplinirani in tudi zato so uspešni pri omejevanju okužbe."

Ko bo konec karantene, ga bodo o tem obvestili po telefonu. "Po 14 dneh dobiš kodo, s katero potrjujejo, da je vse v redu in takrat greš šele lahko ven. Moramo si dvakrat dnevno meriti temperaturo in to pošiljati zdravniški službi."

Do tujcev so Kitajci postali zelo nezaupljivi. "Bojijo se tujcev, obračajo se. Zgodilo se je, da so zapustili dvigalo, ko sem vstopil. Po spletu vidim, da goste opozarjajo, da jih v frizerskih salonih ne bodo sprejeli, če bodo imeli temperaturo nad 37,3. Izkazati se moraš tudi s kodo, ki jo dobiš na telefon. To je dokaz, da si opravil karanteno. Kode nimamo le tujci, ampak tudi domačini, ki so opravili karanteno. Ko prideš, denimo, v blokovsko naselje, receptor preveri kodo, preden vstopiš."

Varnostne ukrepe so Kitajci ob vrhuncu epidemije popolnoma upoštevali. "Bili so celo previdnejši, kot bi morali biti po priporočilu vlade. Res so bili pridni in ostali doma. Vemo, da okrog kitajskega novega leta vsi potujejo. Navada je, da moraš praznovati v očetovi hiši. Ko so odredili karanteno, so morali vsi ostati tam, kjer so bili. Tako je bilo tudi z mojimi igralci. Razkropljeni so bili po vsej Kitajski, skoraj ves mesec so morali biti pri svojih starših in niso mogli trenirati."

Življenje se na Kitajskem sicer počasi vrača v ustaljene tirnice: "Odprli so že kinodvorane, ampak se jih ljudje še bojijo množično obiskovati. So pa nakupovalna središča že polna. Kitajci so se izvlekli iz hudega. To je dobro sporočilo Evropi in vsemu svetu. Le pozitivni moramo biti. Če smo zmagali v vojni, bomo premagali tudi svobodo. Kitajski primer kaže, da se virus da premagati in vrniti v normalno življenje."