Ljubljančani so bili v seriji favoriti, imeli so tudi prednost domačega igrišča, a Tajfun se je odlično upiral. Že na prvem dvoboju je bil blizu, ko mu je v dobrih zadnjih dveh minutah skoraj uspel preobrat in bi nadomestil 12 točk zaostanka, toda trojka Jacoba Parkerja je bila prepozna. Na domačem parketu je pred glasnimi navijači nadigral zmaje, na odločilni tekmi v Stožicah pa je bil znova blizu, vendar pa v borbeni, a za oko ne najbolj privlačni ter ne kakovostni košarkarski predstavi, po lastnih napakah, in ne zaradi moči Olimpije ostal praznih rok (73:63).

"Razočaranje seveda je prisotno. V Ljubljano zagotovo nismo prišli, da bi se poslovili od nadaljnjega tekmovanja. Imeli smo svojo priložnost. Večje razočaranje je morda tudi zato, ker nismo bili pravi na tej tekmi. Nismo bili sproščeni in nismo igrali svoje igre. V napad nismo dovolj hitro potegnili in bili dovolj agresivni v obrambi. Tako je bilo do zadnjih nekaj minut, ko smo le začeli igrati, potem pa nas je malce iz ritma vrgla Bratoževa poškodba," so bile prve besede Dejana Mihevca.

Sredi decembra tik za najboljšimi v Ligi ABA
"Fantom sem po tekmi povedal, da jim nimam, kar se tiče celotne sezone, česa zameriti. Vsakemu sem dal roko. Za nami je sezona vzponov in padcev. Vsi ti fantje so tudi takrat, ko smo bili v največji krizi in je marsikdo že govoril, da bomo razpadli, pa nismo, trdo delali naprej. Proti koncu končnice smo postajali prepoznavni in podobni ekipi, ki je igrala na začetku sezone. Bili smo enakovredni. Če pogledamo samo prvo tekmo, ko smo bili v Stožicah za tri desetinke prepozni z zadnjim metom … Ko je marsikdo ocenil, da smo v brezizhodnem položaju, smo znova dobro trenirali in igrali, in to je tudi zame kot trenerja velika zmaga. To je kazalnik značaja ekipe," je dodal Mihevc, ki se je na klopi domačega kluba zares izkazal. S sistematičnim in do podrobnosti načrtnim delom je prebudil moštvo, ki se je pred njegovo vrnitvijo komaj rešilo izpada iz prve lige, iz ekipe je nato potegnil dejansko maksimum, poskrbel za zgodovinski uspeh šentjurske košarke in jo dobro vodil tudi v letošnji sezoni.

Tajfun se je letos prvič spopadel z izzivom jadranske lige. Ob tem se je odločil še za evropsko tekmovanje. V obeh tekmovanjih je moštvo predvsem nabiralo izkušnje. V Fibinem evropskem pokalu se Šentjurčani roko na srce niso proslavili. Tudi izpad iz Lige ABA ni hvalevreden, a če se pogledajo okoliščine … Tajfun je bil do sredine decembra tik za vodilno četverico, ki si je hitro priigrala prednost pred zasledovalci. Tedaj je bil izkupiček slovenskih prvakov polovičen – 7/7. Nato pa so se začele težave s poškodbami, ostali so brez Ceole Clarka, gonilne sile igre, ki je bil s svojo preudarnostjo na parketu med najzaslužnejšimi za lanski uspeh, ter Emirja Zimića, prvega centra. Sledila je črna serija 12 porazov in neslavno končanje debitantske sezone med jadransko elito.

Mihevc ima pogodbo še za eno sezono
"Do tedaj smo imeli 7/7, potem sta se pa poškodovala Clark in Zimić. Vemo pa vsi, da je to težak ritem, in vseeno nimamo 14 igralcev, ki bi se menjali. Takšne poškodbe in manjše težave ekipo načnejo. Bili smo blizu na številnih tekmah, a nismo mogli prelomiti, saj smo imeli premalo igralcev v rotaciji v primerjavi z ekipami Lige ABA. Že v izhodišču pa smo bili fizično slabši, kar smo nadomestili in reševali z dodatnimi možnostmi v obrambi," je dejal Mihevc, ki želi zdaj analizirati sezono, pregledati možnosti, potem pa bodo z vodstvom kluba videli, kako naprej. Pogodbo ima sklenjeno še za eno leto, a jo lahko obe strani prekineta.

"Ne moremo govoriti samo o izkušnji, klub je naredil en velik korak naprej, tudi kar se tiče organizacijskega vidika. Zdaj je pomembno, da pri tem tudi vztraja in gre morda še korak naprej. Pomembna je tudi kontinuiteta. To je ključnega pomena za naprej. Bilo je precej vzponov in padcev. Vseeno smo osvojili superpokal, kar je bil še en zgodovinski uspeh za klub. V prvem delu Lige ABA, ko še nismo imeli težav s poškodbami, smo bili konkurenčni vsem ekipam. Potem so prišle težave, a mislim, da smo dobro odreagirali. Nismo šli na silo z glavo skozi zid," pravi Mihevc, ki je prepričan, da je bila tudi odločitev za igranje v Fibinem tekmovanju za nekaj dobra.

Drobnjak med sezono odšel v Novo mesto
Težavam s poškodbami ni bilo konca. Sledil je dolg negativen niz, ki se je vlekel do polovice Lige za prvaka. V tem obdobju so Šentjurčani na 22 tekmah dobili le četrtfinale pokala proti Šenčurju. Res pa je, da so bili številni porazi izjemno tesni. Vmes so ostali brez Stanka Sebiča, ki je končal kariero, in MVP-ja lanskega finala ter kapetana Dragiše Drobnjaka, ki je odšel h Krki, tedaj pa o razlogih za odhod ni želel govoriti. Mihevc, ki odhoda ni mogel preprečiti, tudi zdaj tega ni želel podrobno komentirati, rekel je le: "Igralci pridejo in gredo. Takrat smo želeli čim več potegniti iz tega. Energijo smo usmerili v to, da ekipo prebudimo in na novo uigramo, sicer pa ne bi komentiral tiste situacije."

"Zelo sem ponosen na fante. Ne samo, kako so igrali do decembra, ampak tudi, kako so potem odreagirali. Imeli smo kar veliko zaporednih porazov, bilo je veliko negativizma okrog vsega, a so enostavno sledili do konca in verjeli v to, kar delamo. Pokazali smo v zaključku Lige za prvaka, ko smo dobili zadnji tekmi, in proti Olimpiji, da smo znova pravi. Morda bi potrebovali še kakšen teden, da bi formo še dvignili, a pomembno je, da, ko naredimo analizo, vidimo, da so ti fantje naredili tudi velik individualni preskok. Vsak je naredil korak naprej in je boljši kot takrat, ko je prišel k nam. To je pomembno. Ko smo sestavljali ekipo, je marsikdo rekel, da ne bomo mogli igrati državnega prvenstva, pa smo lahko tudi Ligo ABA. Bolčina v življenju ni odigral cele sezone, pa je zdaj zelo dobro odigral, Bratož je dokazal, da vendarle je potencial tudi za višji nivo … Polovica igralcev pa je dve leti nazaj skoraj izpadla v drugo ligo," pa je za konec dodal Mihevc.