38-letni Milko je pred dnevi naznanil konec kariere. Eni najbolj prepoznavnih slovenskih športnih poti so se poklonili tudi pri najuspešnejšem slovenskem košarkarskem klubu, kjer se je tedaj kranjski najstnik izstrelil med zvezde, nato pa se je v zmajevo gnezdo vrnil še trikrat in bil tudi kapetan ljubljanskega kluba. "Res je bil lep večer. Nam že tako ali tako simbolično majica oziroma dres in klub, za katerega se boriš, veliko pomeni. Meni je Olimpija še posebej pri srcu. Veliko pomeni, da ti dres dvignejo tako pod strop. To je velika čast, ki se lahko primerja le s tem, da sem bil kapetan Olimpije in reprezentance. Zame je to res lep konec kariere," je po slovesnosti dejal Milić.

Olimpija je pod strop dvignila drugi dres. "Ivo je prevelik za vse nas. Sploh ne upam pogledati gor (smeh)," je v svojem šaljivem slogu povedala zvezda srednega večera v Stožicah. Ob boku najboljšega slovenskega košarkarja, nekoč najkoristnejšega posameznika svetovnega prvenstva, kapetana jugoslovanske reprezentance in člana Fibinega Hrama slavnih Iva Daneua oziroma njegove trinajstice je mesto pod stropom domovanja Olimpije dobila tudi Milićeva dvanajstica. Številka ima v srcu Olimpijinih navijačev posebno mesto. Milić je s svojimi igrami, karizmo in odnosom na igrišču in zunaj njega pustil v zmajevem gnezdu poseben pečat.

Prvi Slovenec v Ligi NBA
Že kot 17-letni mladenič si je izboril pomembno vlogo v ekipi, ki je tedaj igrala vidno vlogo v Evropi. Pod taktirko Zmaga Sagadina se je razvil v enega najboljših krilnih košarkarjev stare celine v tistem času. Bil je izjemno telesno pripravljen, z izvrstnimi atletskimi sposobnostmi, na noge pa je evropsko trdnjavo Tivoli dvigal s pošastnimi zabijanji. Zanj je bila Olimpija nedvomno velika odskočna deska. Nase je opozoril ne le Evropo, ampak tudi najboljše, Ligo NBA. Kot najstnik je odšel čez Atlantik, kar je bilo tedaj za slovenske košarkarje nedojemljivo in še neznano. Jure Zdovc je imel možnost odhoda v NBA, a ni odšel, in Milić je oral ledino. Kot prvi Slovenec je uresničil sanje slehernega mladeniča, ki se ukvarja s kraljico igre.

Leta 2011 je na tekmovanju v zabijanju Lige NBA eden najatraktivnejših košarkarjev najmočnejše lige nasvetu, Blake Griffin, preskočil avto. 16 let prej je to – in to še v bistveno večjem slogu – naredil Milko. Tedaj so za Kranjčana z izjemnim odrivom prvič slišali tudi v ZDA. Njegove poteze v Olimpijinem dresu so bile nepozabne, od sijajnih iger na Final Fouru v Rimu leta 1997 - v tekmi za tretje mesto v protinapadu je tako silovito zabil, da je razbil tablo - in prve vrnitve v Tivoli ter izjemnega sodelovanja z Zdovcem in Šarunasom Jasikevičiusom do bleščečih predstav v vlogi kapetana, ko je na primer leta 2007 položil prek Matjaža Smodiša za zmago nad velikim CSKA-jem, ki je bil aktualni evropski podprvak, tisto sezono pa je potem tudi osvojil Evroligo.

Kapetan Olimpije in reprezentance
Povsod je bil izjemno cenjen. Je zelo hvaležen sogovorec, ki z zgodbami, anekdotami in povsem preprostimi izjavami zbrane vedno spravi v smeh. Med soigralci je bil zelo priljubljen, vedno za šalo, s svojim odnosom in pristopom pa je bil vedno tudi idol mladih košarkarjev, v ekipah, kjer je igral, pa pravi vodja, gonilna sila, vseskozi pozitiven in nepopustljiv borec ter motivator. Tako je bil tudi nekakšen vodja reprezentančne generacije, ki je toliko obetala, a pike na i ni postavila. Bil je kapetan izbrane vrste in vedno je s ponosom nosil slovenski dres, vse do leta 2006, ko je po svetovnem prvenstvu napovedal reprezentančno upokojitev. Obenem pa je bil izjemno cenjen tudi v tujini. Ne nazadnje je kot prvi Slovenec leta 2000 oblekel dres madridskega Reala, najuspešnejšega evropskega košarkarskega kolektiva, kamor se je za kratek čas vrnil še sedem let pozneje. Izvrstno se je znašel tudi v Italiji, kjer je igral za oba bolonjska velikana Virtus in Fortitudo, Pesaro, Roseto ter bil – ob svoji zadnji epizodi v Evropi – še kapetan Cremone, ki je takrat spisala lepo klubsko zgodbo. Nazadnje pa je užival zvezdniški status v Iranu in Kuvajtu.

"Komaj sem se zadrževal, da nisem zajokal. Tri dni sem se pripravljal, da nekaj lepega povem, pa sem bil potem tako ganjen, da sem vse pozabil. Bil je res lep dogodek. Lepa spremljava, veliko ljudi v dvorani in tako gledati svoj dres, ko se dviga. Enkraten konec kariere," je spremljanje dviga dresa komentiral Milić, ki je v svojem večeru užival v družbi žene, treh hčerk, ožje družine, prijateljev in številnih nekdanjih soigralcev.

Pod stropom mesto še za nekaj dresov
Pri Olimpiji so že napovedali, da bosta Milić in Daneu ob praporih največjih uspehov kluba dobila družbo še v dresih preostalih legendarnih košarkarjev. "Moram pohvaliti Olimpijo in njeno vodstvo, da so se odločili obuditi tradicijo dvigovanja dresov. Verjamem, da bo v prihodnjih mesecih ali letih ta čast doletela še nekaj klubskih legend. Tudi tiste, ki so igrali še pred mano in veliko pustili temu klubu," je dejal Milić. Tu je še kar nekaj imen, ki bi si zaslužila to čast. Eden izmed teh je Ivov soigralec Borut Bassin. Taubi je bil košarkarski velemojster, ki je blestel v času, ko so bili ljubljanski košarkarji najboljši v Jugoslaviji in tretji v Evropi. 17 zaporednih sezon je v zeleno-belem dresu odigral neponovljivi kapetan Dušan Hauptman, ki je dvignil Evropski pokal, v moštvu pa je bil tudi, ko je Olimpija na Final Fouru leta 1997 osvojila tretje mesto.

11 sezon je za ljubljanski klub odigral najtrofejnejši slovenski košarkar Jure Zdovc. Uveljavil se je pri Olimpiji, si v njenem dresu izboril pomembno mesto v reprezentanci Jugoslavije, ki je bila tedaj z imenitno generacijo najboljša na svetu in dvakrat zapored tudi v Evropi, nato pa se vrnil v Tivoli ter bil kapetan zmajev. Nato je bil tudi izjemno uspešen trener in je zadnji, ki je Olimpijo popeljal do odmevnega rezultata v Evroligi ter državnega naslova. Podobno si je mesto v izbrani vrsti Jugoslavije izboril še en dolgoletni košarkar Olimpije, Peter Vilfan. Prvi kapetan slovenske reprezentance je s plavimi tako kot Daneu, Aljoša Žorga, Vinko Jelovac (tudi ta dva sta pustila pri Olimpiji nepozaben pečat) in Zdovc postal svetovni prvak. Zapuščina Olimpije je zares velika, saj je ne nazadnje njen dres nosil tudi eden najboljši evropskih košarkarjev vseh časov in edini jugoslovanski igralec, ki je dvakrat stopil na svetovni vrh, Krešimir Ćosić.

Kljub koncu kariere pa bo Milić ostal tesno povezan s košarko. Deloval bo z mladimi, za kar bo s svojimi izkušnjami, predvsem pa odnosom in samo osebnostjo, idealen. Njegova vloga bo za Košarkarsko zvezo Slovenije na tem področju neprecenljiva. Za nepozabne predstave v aktivni karieri pa le: "Milko, srečno!"