Nekoč je bilo samoumevno, da so v Ljubljani gostovale največje evropske ekipe, zdaj pa so prihodi velikanov stare celine redki. V Stožicah se je Petrol Olimpija pred novo sezono navijačem predstavila na posebnem obračunu, saj je igrala proti evropskemu prvaku Fenerbahčeju (78:82). Carigrajski klub je maja prinesel Turčiji prvi evropski naslov. Jasno je, da ima zmagovalec Evrolige sijajno moštvo, a največji zvezdnik sedi na klopi – Željo Obradović. Legendarni Žoc je eden največjih trenerjev vseh časov. S kar devetimi naslovi evropskega klubskega prvaka je rekorder. Nekoč zelo kakovostni organizator igre, ki je z Jugoslavijo kot igralec leta 1990 postal svetovni prvak, dve leti prej pa osvojil še olimpijsko srebrno medaljo, je bil uspešen tudi kot selektor, saj je ZR Jugoslavijo popeljal leta 1997 do evropskega naslova, leto pozneje pa je stopil še na svetovni vrh. Izjemni strokovnjak je pozorno spremljal tudi letošnje evropsko prvenstvo, kjer je bil med gledalci v obeh carigrajskih dvoranah, tako na skupinskem delu v Ülker Areni, kjer sicer domuje njegov Fener, kot tudi v Sinan Erdemu, kjer so bili zaključni boji.
Kokoškov ga z uspehi ne preseneča
"Slovenija je igrala izvrstno in zasluženo osvojila zlato medaljo. Čestitke vsem na zvezi, še posebej pa selektorju Igorju Kokoškovu in igralcem, ki so naredili ta izjemen uspeh," je dejal 57-letni trener iz Čačka, ki si je vzel nekaj časa tudi za slovenske medije, in dodal: "Slovenija je v skupinskem delu dokazala, da ima kakovost. V četrtfinalu je igrala proti Latviji, ki ima odlično reprezentanco. Potem je v polfinalu dobila Španijo, ki so jo vsi imeli za glavnega favorita, na koncu pa je sledila še tekma s Srbijo. Za mojo državo je to velik uspeh. Srbija je prišla v finale kljub vsem težavam v pripravljalnem delu. Da ne naštevam vseh, bom izpostavil manjkajoče tri organizatorje igre, Markovića, Nedovića in seveda Teodosića, ki bi bili nosilci. Med prvenstvom je imel težave še Jović. V igri reprezentance se to ni videlo, kot da se ne bi zgodilo. Čestitke Sloveniji za zlato medaljo in tudi Srbiji za velik uspeh s srebrom."
Maja je v največji turški dvorani, imenovani po Sinanu Erdemu, Obradović slavil naslov evropskega prvaka, štiri mesece pozneje je bil na istem kraju v tej vlogi njegov rojak in nekdanji pomočnik v reprezentanci Srbije in Črne gore Igor Kokoškov: "Igor me ne preseneča. Je moj dober prijatelj, pred leti pa je bil tudi moj sodelavec. Je specifičen, saj si je sam izbral svojo pot. Odločil se je za odhod v ZDA in si tam brez priporočil in poznanstev izboril svoje mesto. Odlično je delal kot pomočnik v NBA-ju in tudi v reprezentanci Gruzije. Ni imel take kakovosti, kot jo ima zdaj v Sloveniji, a je po mojem mnenju naredil prav tako odličen rezultat. Tu se je po njegovi zaslugi in zaslugi igralcev izšlo fantastično. Še naprej mu želim vse najboljše." Obradović verjame, da Kokoškov, ki je kot prvi Evropejec postal pomočnik v Ligi NBA, lahko postane tudi prvi s stare celine, ki bi bil glavni trener moštva v najmočnejši ligi na svetu. Željko sicer teh ambicij nima: "Zelo rad bi videl, da se to z Igorjem tudi zgodi. Ponavljam, da je v NBA-ju tako, da težko kakšen trener iz Evrope dobi priložnost. Z izjemo D'Antonija in Blatta, ki sta se kot trenerja razvijala v Evropi, a sta Američana, še noben Evropejec ni sedel na klop ekipe v Ligi NBA. To je zaprt krog. Ne vem, kakšen je razlog, a verjamem, da je kar nekaj trenerjev, ki bi lahko bili v tej vlogi, in eden od njih je tudi Igor Kokoškov."
"Dončić misli s svojo glavo in sam sprejema odločitve"
"Dragić je pravi vodja te reprezentance. To ni nič novega. Je pravi in velik igralec. Odigral je fantastično prvenstvo," se je karizmatični srbski strokovnjak dotaknil še slovenskih reprezentantov. Zanimivo je, kaj je izpostavil pri Luki Dončiću: "Dončić je že zdaj pravi igralec. V nasprotju z drugimi mladimi košarkarji misli s svojo glavo, sam sprejema svoje odločitve in ve, kaj je najbolje zanj. To je danes zelo redko. Vsi so obkroženi s tako imenovanimi prijatelji, starši, ki želijo prek otrok popraviti svojo eksistenco, menedžerji, trenerji, javnost pritiska … On pa je fant, ki sam sprejema svoje odločitve in tudi zaradi tega je tak igralec. Misli s svojo glavo in zagotovo bo tudi glede prihodnosti sprejel odločitev, ki bo zanj najboljša. Nikogar ne posluša, in to je najboljše. Igralci, ki v tem obdobju, razmišljajo s svojo glavo, poslušajo sebe in vedo, kaj je zanje najboljše, so in bodo pravi."
Željko je leta 1991 prevzel moštvo Partizana, kjer je do tedaj igralo, in ga že v prvi sezoni senzacionalno popeljal na vrh Evrope. Po dveh letih je zapustil Beograd, odšel v Badalono k Joventutu in znova stopil na evropski vrh. Naslednje leto je bil tam že z Realom iz Madrida, zatem pa še kar petkrat s Panathinaikosom. Ko so turški klubi začeli vlagati vse več denarja, so z visokimi ambicijami posegli po največji okrepitvi – Željku Obradoviću. Korak za korakom si je s Fenerjem utiral pot proti novi evropski kroni. V štirih letih mu je misija uspela in pred domačo carigrajsko publiko je Fenerbahče letos prvič osvojil Evroligo. "Vedno je težje braniti kot osvajati. Že ta tekma proti Olimpiji, čeprav je bila prijateljska, je pokazala, s kakšno motivacijo in željo bodo nasprotniki igrali proti nam. Če ne bomo na taki ravni, imeli te želje in vsako tekmo igrali na enak način, bo težko. Zadovoljen sem, kako se vedejo igralci, ki jim ni lahko, saj imajo zdaj zelo naporen ritem. Ko se bomo vrnili v normalen ritem k treningom, bo lažje," je dejal Obradović, ki ga s Fenerjem veže še triletna pogodba. Kot pravi, jo želi, če bo vse po načrtu, izpeljati do konca, saj se v Carigradu odlično počuti: "Naredili smo izjemno vzdušje v dvorani, ki je ves čas polna. Prodali smo 8.000 sezonskih vstopnic. Lahko bi jih še več, a smo pustili mesta tudi za mlade navijače, z zanje dostopnimi cenami. Klub je postal stabilen. Imamo veliko razlogov za zadovoljstvo in v Evropi so spoznali, kaj pomeni Fenerbahče. Naša naloga je, da delamo še naprej z enako željo in entuziazmom, kot smo do zdaj. Prelepo mi je tu. Za nami je 25 milijonov navijačev. Odlično se razumem s predsednikom kluba, s svojim strokovnim štabom in igralci. Sem presrečen in zelo zadovoljen."
"Najpomembnejše je mnenje košarkarjev"
Legendarni trener, ki bo letos naskakoval že deseti evroligaški naslov, poudarja, da ni "večje časti za igralca ali selektorja, da deluje v reprezentanci svoje države", tudi on pa je zelo skeptičen glede novega koledarja reprezentančnih tekmovanj in kritičen do ravnanja Fibe: "Vsi, ki spremljate košarko, če malce analizirate, vidite, da je Evroliga odprta za sodelovanje. Vedno je govorila, da je igranje v Evroligi in Evropskem pokalu prostovoljno. Nikoli ni pritiskala na kakšen klub ali zvezo, da kdo mora igrati. Vse na prostovoljni bazi. Na drugi strani je Fiba, ki je lani grozila z odvzemom tekmovanj nekaterim zvezam in z odvzemom kvalifikacijskih turnirjev za olimpijske igre, če klubi ne bodo igrali njene Lige prvakov. Zdaj se je odločila, da bo evropsko prvenstvo, ki je bilo 82 let na dve leti, na štiri. Je to dobro? Kolikokrat bo imel košarkar priložnost, da nastopi na evropskem prvenstvu? Je dobro, da Liga NBA ne pusti igralcev, da igrajo za reprezentance, od igralcev, ki so v Evroligi, pa se to praktično zahteva? Vsi se strinjamo, da je bila igra na evropskem prvenstvu odlična, sojenje pa zelo slabo. Ne, da so koga oškodovali, a na splošno je bilo sojenje slabo za vse. 60 najboljših sodnikov ni bilo, saj sodijo Evroligo in Evropski pokal. Ko se bodo usedli za isto mizo in ugotovili, da to ni način, ter bodo začeli delati za dobro košarke, bo v tem športu bistveno boljše."
"Na koncu so najpomembnejši igralci. Slišati se mora njihovo mnenje, a jih ne vprašajo. Imeti bi morali svoj sindikat. Njihovo mnenje je glavno. Kot trener ne bom nikomur prepovedal, saj sem rekel, da sta največja stvar in zadovoljstvo igranje za reprezentanco. A za to obstajajo primerni termini. Prekinjati prvenstva in Evroligo, ki že ima koledar, zdaj pa bi ga Fiba s predlogi spreminjala, je težko. Bomo videli, kako se bo razpletlo. Ne vem, kaj bo, če bodo klicali tudi igralce iz Evrolige. To ni vprašanje zame, ampak za igralce in klube. Predsedniki bodo odločali, koliko lahko igralec sam sprejema odločitev, da zapusti ekipo in igra za reprezentanco. Kaj se bo zgodilo, če bosta isti dan tekmi kluba in izbrane vrste? Koga postavljamo v neprijeten položaj? Košarkarje. O tem govorim. Morajo imeti sindikat, se dogovoriti in potem reči, gospodje, brez nas se ne more igrati. Funkcionarji, trenerji, sodniki, vsi smo pomembni, a brez vseh se lahko igra košarka, le brez košarkarjev ne gre. Oni so najpomembnejši in bi morali odločati. Igralec s klubom podpiše pogodbo. Ta ga pusti v reprezentanco, potem pa se poškoduje. Kdo bo nosil stroške, da za klub, ki ga plačuje s pogodbo na kateri koli ravni, ne bo igral? Kdo bo plačal pogodbo? To ni enostavno. Upamo, da se najde rešitev," je pristavil legendarni košarkarski um.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje