Tega se ne da čez noč," je v Športnem izzivu o težavah Uniona Olimpije in sanaciji dolga spregovoril direktor Janez Rajgelj.

Poleg njega je Mile Jovanović gostil še dolgoletnega košarkarskega delavca Mika Pavloviča, nekdanjega predsednika Košarkarske zveze Slovenije Dušana Šešoka ter kapetana zmajev in slovenskega reprezentanta Gorana Jagodnika. Spregovorili so o težavah najbolj trofejnega slovenskega košarkarskega kluba.

Takih številk ni mogoče kar tako izbrisati
"Prva peterka je res odšla, ampak klub stoji. Še vedno tekmujemo. To je to," je uvodoma povedal Rajgelj, ki je prepričan, da sanacija dolgov poteka uspešno: "Če govorimo o preteklih sezonah: odplačevanje dolga smo začeli lani julija. Pred lansko sezono smo javno objavili 4,5 milijona evrov dolga. Ne verjamem, da v Sloveniji obstaja čarodej, ki lahko kar tako izbriše tako številko."

"Ko so našega predsednika vprašali, koliko je še ostalo neporavnanih dolgov in koliko smo še dolžni igralcem, je jasno povedal številko, ki je korektna – od 700.00 do 800.000. To je ostalo neporavnano. Preostalo smo vse poravnali. Ne vem, kako si lahko kdo predstavlja, da se tak dolg kar tako odpravi. Številko, kot je štiri in pol, je nemogoče izbrisati. Nekako smo morali te dolgove poravnati. Tega ni mogoče izbrisati. Znesek se manjša z odplačevanjem posojila," je dejal direktor, ki je prepričan, da jim je uspelo razčistiti položaj v klubu in tako ne bo novih tožb nekdanjih igralcev.

Pavlovič: Olimpija je znamka
Zaradi zamujanja s plačili so si štirje košarkarji že poiskali nove delodajalce. Kot je povedal Rajgelj, vsi igrajo zdaj za večjo vsoto kot v Ljubljani. V pogodbi je bilo jasno zapisano, da ob morebitnem zamujanju plač lahko poiščejo novo sredino. Klub je zapustil tudi Damir Markota, ki pa še ni našel novega moštva, in tako ostaja možnost, da se vrne v zmajevo gnezdo. Jagodnik je potrdil, da so dobili nekaj plač in da so obveznosti do 37-letnega kapetana skoraj že poravnane. Izkušenemu krilnemu centru se je podobno zgodilo na Poljskem, ko so vsi igralci ob zatrditvi vodstva kluba, da bodo obveznosti, sicer z zamudo, poravnane, ostali.

"Olimpija je znamka. Olimpija je veliko ime, ne le ljubljanske, pač pa slovenske košarke. Moramo narediti vse, da Olimpijo rešimo. Ne vem, na kakšen način, a jo moramo," je bil jasen Pavlovič, ki je po ogledu izbirnih treningov mladih košarkarjev, ki jih je organiziral selektor Božidar Maljković, prepričan, da je v Sloveniji dovolj mladih obetavnih igralcev.

Težava identifikacije s klubom
Prav tu se pojavlja nova težava. Po besedah Šešoka gre za identifikacijo s klubom, saj je v moštvo premalo Slovencev. Nekdanjega predsednika KZS-ja moti, da igrajo drugorazredni tujci. Predstavil je vizijo, ki bi združila obetavne slovenske košarkarje in starejše slovenske igralce, ki so pri koncu kariere, nato pa bi dobili še nekaj tujcev.

"Se strinjam, da bi moralo biti več Slovencev. Če bi bila vsaj, recimo, dva Slovenca več, nas zdaj ne bi bilo tu. Ne bi bilo teh odhodov in stavk. Tujce zanima le denar in to, da se lahko prodajo naslednjo sezono. Olimpija je klub, kjer samo malo odigraš in si hitro lahko najdeš službo za prihodnje leto v kakšnem močnejšem klubu," je dodal Jagoda.

Premalo mladih Slovencev sposobnih igrati Evroligo
Rajgelj pa je mnenja, da je ideja enostavno neizvedljiva: "To je vse lepo, a obenem tudi utopično. To ne bo šlo, da nekdo v tujini zasluži desetkrat več, pa bo na koncu prišel za toliko manj pomagat Olimpiji. Tako ne gre in nikoli tudi ni šlo."

Ob tem je Rajgelj tudi prepričan, da v Sloveniji ni dovolj obetavnih igralcev. Kot primer je navedel, da so trenutno Evroligo sposobni igrati le štirje – Zoran Dragić, brata Dino in Edo Murić ter Jaka Blažič. Tudi mlajših ni veliko. Tako je na primer v letniku 1996 le en igralec, ki je zanimiv za Olimpijo. Pred vrnitvijo Rajglja v klub so bili v mlajših selekcijah le trije igralci, za katere pri Olimpiji verjamejo, da se lahko razvijejo v vrhunske. Poleg tega so vsi tujci.

Po prihodu Rajglja se je vse skupaj zastavilo na novo, a potreben je čas. Ob tem je Rajgelj še povedal, da verjame, da ima tu prave reference, kar potrjuje njegovo delo pri Slovanu. Kot primere odličnega dela z mladimi na Kodeljevem je izpostavil Jako Lakoviča, Gorana Dragića, Emirja Preldžića, Gašperja Vidmarja, Jana Veselyja in Nikoloza Ckitišvilija, ki je bil celo peti izbor na naboru Lige NBA.

Ključen tudi status evroligaša
Nujno je, da Slovenija obdrži evroligaša. S tem so se strinjali vsi. "Kdor koli je delal in dela v tem klubu, se zaveda, da bo težko poskušati obdržati status evroligaša in sanirati dolg obenem. Lani smo imeli velik zagon, dober začetek in smo presenetili z uvrstitvijo v Top 16. Vsa čast trenerju in igralcem lani. Logično je, da glede na nahrbtnik, s katerim Olimpija teče, tega ne moremo vztrajno ponavljati. Tega se vsi zavedamo. Evroliga, vključno z Jordijem Bertomeujem, gleda na nas z velikimi simpatijami. Olimpija je na pravi poti, da ozdravi, trajalo pa bo nekaj časa. To se ne da čez noč," je povedal Rajgelj ter dodal: "Štiri in pol milijone je bila ta številka. S tem je treba živeti in obdržati status evroligaša ter sanirati ta dolg. Dokler bo potekala ta sanacija, bo Olimpija seveda imela manj sredstev. Zasluga, da Olimpija danes še obstaja, gre sponzorjem in mestu Ljubljani."

Jagodnik je za konec še zatrdil, da verjame, da bo sanacija uspela in se bo zmajem znova uspelo postaviti na noge: "Vsak, ki igra košarko, ko stopi na igrišče, ne razmišlja o denarju, ampak samo, kako boš igral. Potem pridejo druge stvari. Resda je težko, ker nisi plačan in morda na treningu kdaj nisi motiviran, tako kot bi moral biti, a ko pride tekma, ne poznam igralca, ki bi zaradi neizplačanih plač slabše igral."