"Košarka, hvala ti," je Ljubljančan zapisal na Instagramu, nato pa za MMC povedal: "Že v pretekli sezoni sem čutil tako. Daleč od tega, da bi mislil, da ne zmorem več, ampak preprosto je manjkala ta iskrica. Čutil sem, da je čas, da se upokojim. Še vedno sem užival, a sem začutil, da je prav, da sprejmem takšno odločitev. Kot pravim, mislim, da še vedno lahko, ampak je pravi čas za to potezo."

"Ponosen sem, da sem začel in končal kariero v dresu Olimpije," je mlajši izmed bratov Zagorac – Željko je tudi nekdanji reprezentant – dejal po 21 letih članske košarke, ki ga je iz Ljubljane popeljala v Španijo, Italijo, Rusijo, na Poljsko, v Iran, Bolgarijo, na Madžarsko in v Bahrajn. Ko se je leta 2013 vrnil iz tujine, se je najprej izkazal pri Grosupljem, naslednjo sezono pa je zablestel pri Zlatorogu, ko je bil tudi MVP slovenskega prvenstva. Sledila je vrnitev k Unionu Olimpiji, zatem je v Sloveniji zaigral še za Krko, po novi epizodi v tujini pa je bil v pretekli sezoni član Cedevite Olimpije.

V dresu slovenske reprezentance je pod taktirko Jureta Zdovca debitiral na evropskem prvenstvu leta 2015, Igor Kokoškov pa ga je uvrstil tudi med dvanajsterico, ki je pred tremi leti blestela na Finskem in v Turčiji ter dosegla največji uspeh v zgodovini slovenskega športa. "Seveda je to na prvem mestu. Brez konkurence. Potem deset mest ni ničesar, nato pa pride še kaj," je o največjih dosežkih v karieri dodal 206 centimetrov visoki krilni center, ki je bil na zgodovinskem EuroBasketu ob Goranu Dragiću eden izmed vodij garderobe. Hkrati sta z Gogijem tudi edina slovenska košarkarja, ki sta postala evropska prvaka tako v članski kategoriji kot z mlajšimi člani, ko je Slovenija na krilih Erazma Lorbka leta 2004 slavila na Češkem.

Preteklo sezono, v kateri sicer med zmaji ni dobil veliko priložnosti, je prekinila pandemija novega koronavirusa. Vmes je Zagorac sprejel dokončno odločitev, da je čas, da se poslovi od aktivnega igranja, zato se tudi ni pogovarjal s katerim koli klubom glede sodelovanja v novi sezoni: "Aprila sem se že pogovoril sam s sabo. V bistvu sem se vprašal, ali je to to, in sklenil, da je konec. Potem sem začutil olajšanje. Vedel sem, da je konec, tako da tudi ne bi bilo pošteno, če bi se pogovarjal s kakšnim klubom. Nisem želel otežiti stvari."

"Obenem sem bil, kar zadeva klube, tudi precej omejen zaradi šoloobveznih otrok. V tujino, kjer bi najlažje dobil klub, sem si rekel, da ne grem. Zaradi otrok je v poštev prišla le bližina Ljubljane. Hotel sem biti ob družini, zato je odpadlo vse, kar bi zahtevalo, da bi spal drugje. Tako si tudi omejen na število klubov," je še dodal novopečeni športni upokojenec, ki še ne ve točno, kaj bo počel po pravkar končani karieri, ve le, da bi rad ostal v košarki: "Ni še nič jasnega. Ta čas bo kar prav prišel za dober razmislek. Se pa nedvomno vidim v košarki. To je edina stvar, ki sem jo delal za denar. Mislim, da lahko košarki še nekaj dam."