Vprašanje seveda ni pravilno zastavljeno. Selektor Memi Bečirovič je prav gotovo v Carigrad želel popeljati močnejšo reprezentanco. Le kateri selektor med slovensko izbrano dvanajsterico ne bi želel imeti Bena Udriha, Erazma Lorbka, Matjaža Smodiša ali Saše Vujačiča?

Cilji nižji - zdaj četrtfinale
Jasno je, da so apetiti slovenske javnosti in najbrž tudi košarkarske reprezentance same po odpovedi zgornjega kvarteta nekoliko manjši. Glede na rezultatski napredek na velikih tekmovanjih, ko so četrtfinali vse pogostejši, ne bi bilo nič kaj prenapihnjeno razmišljati celo o polfinalu in vnovičnem boju za medalje. Zdaj so cilji razumljivo nekoliko nižji - govori se o četrtfinalu, kar bi bil napredek v primerjavi z izkupičkom na svetovnem prvenstvu pred štirimi leti (ko so bili v osmini finala usodni Turki).

Pred desetletji odpovedi niso poznali
Pred začetkom tekmovanja ste v okviru MMC-jevega podportala lahko brali zanimive prispevke in spomine na pretekle turnirje, na katerih so naslove svetovnih prvakov osvajali tudi Slovenci (1970 - Ivo Daneu, 1978 - Peter Vilfan in 1990 - Jure Zdovc). Vilfan je v intervjuju za MMC tako med drugim povedal: "Takrat je igranje za reprezentanco praktično pomenilo vse. Ni bilo višjega cilja in ne večjega zadovoljstva, ne večje časti kot igranje za reprezentanco." Iz perspektive Črnega Petra tako slovenski navijač ne more imeti preveč pozitivnih misli na slovensko izbrano vrsto, kjer je že leta in leta mogoče opaziti trend številnih odpovedi.

"Košarice" tudi v drugih reprezentancah
Je kritika res povsem upravičena? Pregled odpovedi kaže, da je trend podoben skorajda po vsem svetu. Američani so ostali skoraj brez prvotno celotnega moštva, manjka pa še cela kopica evropskih asov, ki imajo očitno bolj v mislih EP 2011 in s tem kvalifikacijsko vstopnico za OI, ki bodo leto pozneje v Londonu.

Liga NBA terjala svoj davek
Odgovor pri reprezentanci ZDA je jasen, saj tam nekaj pomeni le zlata olimpijska medalja (teh imajo kar 13, naslovov svetovnega prvaka pa le tri). Morda včasih res ni bilo veliko odpovedi, a zavedati se je treba, da so bili to povsem drugi časi, ko so vsi najboljši evropski košarkarji denar služili na stari celini. Ob koncu 80. let se je Liga NBA počasi začela odpirati, v njej je začelo igrati vse več tujcev, kaklovostnih Evropejcev, ki so na svoji koži občutili večdimenzionalno naravo profesionalizma (večje število tekem, bolj fizična igra, tudi višje plače). Ponoven pregled odpovedi potrjuje, da večina igralcev prihaja ravno iz Lige NBA. Svoje doda tudi dejstvo, da je velik košarkarski turnir na sporedu vsako leto, nogometni, denimo, pa na vsaki dve leti, kar pripomore k izčrpanju igralcev.

Klobučar že četrtič zapored najmlajši
Odpovedi pomenijo tudi priložnost za pomlajevanje reprezentance in širitev kadra. V tem pogledu je morda nekoliko presenetljivo, da je kljub temu povprečna starost slovenske reprezentace med najvišjimi na prvenstvu. Zanimivost - Jaka Klobučar je še četrto leto zapored najmlajši član reprezentance (Gašper Vidmar, ki se je ekipi pridružil v Turčiji, je starejši le nekaj tednov)!

V klapi vse "klapa"
Seveda pa obstajajo tudi druge težave, kot je, denimo, pričakovanje Bena Udriha po višji minutaži. Njegova odločitev v domovini morda ni bila najbolje sprejeta, ne gre pa spregledati misli, da je morda bolje, da je to odločitev sprejel na začetku priprav in ni vnašal dodatnega nemira v reprezentanco. Ta je očitno dobro povezana, v njej vlada dober duh, ki je še kako potreben za uspeh. Uvrstitev v osmino finala ne bi smela biti vprašljiva in verjamem, da bomo tam videli Bečirovičeve fante. Nato je marsikaj odvisno tudi od sreče. Srečno, fantje!

Iz Carigrada,