35-letni košarkarski strokovnjak, ki se je kalil in dokazal tudi na klopi Uniona Olimpije, je na zelo nenavaden način končal uspešno več kot dveletno službovanje pri Turowu. Decembra ga je po tekmi 16. kroga poljskega prvenstva med AZS Koszalinom in Turowim napadel navijač Koszalina. Filipovski mu je v samoobrambi zlomil nos, vodstvo lige pa ga je kaznovalo s trimesečnim suspenzom, čeprav še ni imelo policijskega zapisnika incidenta niti nobenih izjav prič. Klub se je nato prijateljsko razšel s Filipovskim, ki bo do konca sezone vodil ruskega prvoligaša iz Rostova. V pogovoru za MMC je Filipovski pojasnil ozadje incidenta, podrobnosti selitve v Rusijo in seveda svoje videnje trenutnega dogajanja v Unionu Olimpiji.
Vaša služba pri Turowu se je končala zelo nenavadno, saj ste zaradi decembrskega napada na navijača dobili kazen in tri mesece niste smeli voditi kluba. Kaj se je zgodilo in ali se čutite krivega?
Med tekmo je bila za našo klopjo agresivna skupina ljudi in jih je moral delegat že med tekmo opozoriti. Po tekmi je na poti v garderobo možakar iz te skupine skočil na teren in me žalil. Ignoriral sem ga, šel v slačilnico. Tam so bili varnostniki, ki ga niso ustavili. Želel je obračunati z menoj. Počutil sem se ogroženega, in ko je dvignil roko, sem ga udaril z glavo. Potem sem dobil trimesečni suspenz. Suspendiran sem bil že kar naslednji dan ob 11.30, čeprav sem bil šele ob 12.30 zaslišan na policiji.
Pri tej kazni je bilo torej kar nekaj nenavadnih okoliščin. Menda je šlo nekaterim tudi v nos, da je Turow v igri za naslov prvaka?
Mislim, da ja. V komisiji, ki je odločala o kazni, so ljudje iz drugih klubov, tudi nekdo, ki je že deset let pri Anwilu, ki se tudi bojuje za vrh. Moj klub se je poskušal boriti s Poljsko košarkarsko zvezo, vendar so dobili "navodila", naj se raje umaknejo.
Zakaj niste počakali, da se kazen izteče, ampak ste januarja že zapustili Poljsko?
Januarja sem dobil prepoved, ki bi potekla 15. marca. V klubu so rekli, da če bi šlo za največ dvomesečno kazen, bi ostal in bi v tem obdobju pomočnik vodil tekme. Klub je bil nato prisiljen prekiniti pogodbo, prišle so tudi finančne težave. Vse pogodbe so v evrih, proračun pa je v zlotih, ki je devalviral. Na začetku sezone je bilo treba za evro plačati 3,5 zlota, ob mojem odhodu 4,5. Z menoj so prekinili pogodbo in kupili Tyusa Edneyja, drugi pomočnik pa je postal glavni trener. Vendar do nikogar v klubu nimam zamer! Prijateljsko smo se razšli, na zadnji tekmi smo se lepo poslovili. Tudi z navijači sem se enkratno razumel!
S Turowom ste igrali tudi na zaključnem turnirju osmerice pokala ULEB, Poljaki so vas hoteli tudi za selektorja! Verjetno ste tudi sami zelo zadovoljni z doseženim?
Že prvo leto smo igrali finale poljskega prvenstva in se uvrstili v Pokal Uleb, Drugo sezono smo bili spet v finalu in izgubili sedmo tekmo, medtem ko smo v Ulebu prišli do finala. Zadnjo sezono smo do novembra vodili, potem pa so se v istem tednu zgodili dve poškodbi in moj incident. Klub je padel na šesto mesto v domačem prvenstvu, trenutno so spet drugi.
Je res, da vas je navijač tudi civilno tožil in vam grozi večletna zaporna kazen?
Ne, to ne. Moji odvetniki so že v stiku z njegovimi. Jasno je, da bom škodo zaradi zlomljenega nosu moral plačati, v zapor mi pa res ne bo treba. To so napihnili nekateri poljski novinarji, ki pišejo neresnice. Zlasti tisti, ki delajo za spletne strani!
Do konca letošnje sezone boste vodili ruskega prvoligaša iz Rostova. Šele nekaj dni ste tam, kakšni so prvi vtisi?
Gre za mesto v južnem delu Rusije, ob Črnem morju, ob reki Don, blizu meje z Ukrajino. Tu sem šele od prejšnje sobote. Stanovanje imam blizu dvorane, delovne razmere so dobre. Pred menoj je bil tudi Aco Petrović, a ne Draženov brat, ampak tisti, ki je bil včasih trener Hemofarma. Trenutno imajo za seboj slabšo sezono. Nosilci igre so odšli, imam le deset igralcev, med katerimi so nekateri še mladinci. Pogodbo imam do konca sezone z možnostjo podaljšanja za dve leti. Na koncu sezone bomo videli, ali res lahko sodelujemo dolgoročno. Pokrovitelj je stabilen, gre za ruske železnice, tako da denar je. Ekipa je že izpadla iz evropskega tekmovanja, do konca ruskega prvenstva pa so le še tri tekme. Upam, da pridemo v končnico, kjer je prostora za osem ekip.
Je bilo pri pogajanjih o plači čutiti gospodarsko krizo? Ste morali kaj popustiti?
To je čutiti povsod. Vrednosti pogodb se nižajo. Na Poljskem sem imel večjo plačo! Kar nekaj klubov je v krizi, tudi v Ukrajini, da ne govorimo o Partizanu, ki ima neverjeten uspeh, igralci pa več mesecev niso dobili plače. Naslednjo sezono bo kriza še večja. Vsi delajo pri reorganizaciji in ekonomični porabi denarja. Tudi igralci se bodo morali prilagoditi in igrati za manj denarja.
Kako blizu ste bili Unionu Olimpiji, ko je odšel Aleksandar Džikić? Se je klub sploh pogovarjal z vami?
Ne, z mano se je pogovarjal le Janez Rajgelj na začetku prejšnje sezone. Prišel je k meni na Poljsko, a takrat sem imel pogodbo.
Ne moremo mimo vprašanja, kako vidite kalvarijo Uniona Olimpije?
Problem Olimpije je, da nekaj pove na začetku sezone, potem pa po prvih porazih popusti pod pritiski ulice in medijev. Trener leti, iz ozadja ga nekdo zamenja ... Če sprejmeš program, stoj za njim. Ni človeka z jajci, ki bi udaril po mizi in rekel: To hočem, to bomo naredili. Ne govorim o trenerju, ampak o pokrovitelju ali predsedniku kluba. Ne moreš vsako leto zamenjati uprave, biti med 16 v Evroligi, imeti slovenske igralce in osvajati Ligo NLB. Partizan, ki v Evropi več let ni prišel med 16, je z mladimi igralci dokazal, kako se dela. Moštvo nadzoruje tri četrtine mladih igralcev v Srbiji. Pa v Sloveniji? Vidmar je odšel v Turčijo, Dragič je šel hitro drugam ... Ni pravega vodenja. Mladim je treba nekaj dati in jim nekaj omogočiti. Tripkovič v Partizanu ne igra za arašide! Ne more Olimpija reči: Dragič, tu imaš tisoč evrov, pa boš igral v Sloveniji. Kako, če drugje dobi veliko več. Treba bo to urediti, lahko tudi na druge načine, ne le finančno. Slovenija je lepa dežela, ko potuješ okrog, to hitro spoznaš. Mislim, da bi vsak rad ostal in igral tu. Olimpija izgbublja status kluba, ki proizvaja, kjer se veliko in trdo dela in kjer so igralci sicer manj plačani, ampak plačilo dobivajo redno. Včasih so košarkarji prišli za manjši denar, a so vedeli, da bodo čez dve leti lahko prestopili v bogat klub.
Kaj pa v reprezentanci, se vidite v vlogi pomočnika Juretu Zdovcu na letošnjem evropskem prvenstvu?
Juretu res želim vse najboljše, a naš posel je težak. Imam družino in dva otroka, tri leta sem bil na Poljskem, zdaj sem v Rusiji do konca sezone. Težko je sedeti na dveh stolčkih. Ne, da nočem pomagati. Bil sem kandidat in sem se pogovarjal s Šešokom ... Praksa je pokazala, da so 90 odstotkov trenerjev odpustili ali v klubu ali reprezantenci: Pipan (ni več slovenski selektor), Urlep (Poljska), Repeša (zapustil Romo), Giannakis (ni več pri Grkih), Dušan Ivkovič (odšel iz moskovskega Dinama) ... Zdaj je prekmalu, da bi se pridružil reprezentanci. Ko bom finančno na zeleni veji, bo šlo lažje.
T. O.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje