33-letni organizator igre je doslej odigral le dve veliki tekmovanji, potem ko je kot izjemno obetavni najstnik nastopil na EP-ju leta 2001 in pozneje še na svetovnem prvenstvu leta 2006. Vsa druga tekmovanja je zaradi različnih razlogov – vmes je bilo tudi nekaj poškodb – odpovedal. Tako je bilo tudi letos, ko je nanj resno računal Jure Zdovc, tudi Savinjčan je bil pripravljen zaigrati, toda zaradi težav z gležnjem je moral na operacijo.

Letos igra že 12. sezono v Ligi NBA. Na začetku novembra ga je Memphis menjal v Miami, kjer je soigralec Gorana Dragića, a za zdaj veliko priložnosti ni dočakal. Sicer je trener Heatov Erik Spoelstra dejal, da so Bena na Floridi želeli že pol leta. To je že njegov sedmi klub v najmočnejši ligi na svetu, kjer je s San Antoniom dvakrat postal tudi prvak.

Beno, zdaj ste v novem klubu. Kako ste se ujeli? Čeprav ste na klopi, se vidi, da ostajate pozitivni.
Imamo dobro ekipo in igramo dobro košarko. Ko nismo igrali tako, kot znamo, smo izgubili. To se v Ligi NBA dogaja, kjer lahko vsaka ekipa premaga vsako. Vedno ostajam pozitiven. Skušam pomagati soigralcem, čeprav sem na klopi. Včasih se s klopi bolje vidi kot pa na igrišču, ko si v akcijah. Skušam spodbujati ekipo. Vedno se vživim v tekmo.

Ste razočarani, ker je zdaj vaša minutaža nižja, kot je bila?
Goran je začel igrati dobro, tudi Johnson igra zelo dobro. Je še mlad, a si je zaslužil minutažo, preden sem prišel sem. Zdaj se poskušam gnati, da dosežem še boljšo telesno pripravo in da bom pripravljen, ko bo priložnost prišla. Sezona je dolga in na teh 82 tekmah moram biti ves čas pripravljen.

Že v San Antoniu ste igrali z Rašem Nesterovićem. Koliko je lažje, če je v ekipi še en Slovenec?
Sem imel srečo, da ko sem prišel v ZDA, je bil moj soigralec Rašo, ki mi je bil v veliko pomoč. Zdaj je pa znova prijetno, ko nekaj let ni bilo slovenskega tandema, zdaj sva dva Slovenca znova skupaj. Lahko se pogovarjava v slovenskem jeziku.

Vsako moštvo ima svoj sistem. Ste se že navadili na tega v Miamiju?
Tako je, vsaka ekipa ima svoj sistem. Še vedno se skušam čim bolje ujeti, a mislim, da mi gre dobro. Po mojem mnenju mi ta igra še bolj ustreza, kot pa mi je Memphisova. Več je vtekanj, več je pick'n'rollov, ki jih obramba ne more prebrati … To mi bolj ustreza. Na terenu se rad veliko gibljem, vtekam, sprostim kakšnega soigralca in podobno. Zdaj skušam ostati dobro telesno pripravljen, in ko bo priložnost prišla, bom pripravljen.

V Memphisu ste imeli pomembno vlogo. Izkazali ste se tudi lani ob poškodbi Mika Conleyja. Ste bili presenečeni, da so vas menjali?
Sem bil presenečen, še posebej nad tem, kako so to storili. Lahko bi vsaj rekli, da se nekaj dogaja. Tega ni bilo. Imeli smo dober odnos in smo se dobro razumeli. Obravnavajo nas kot številke, in ne kot ljudi. Vsi imamo čustva. Pravzaprav sem prebral na Twitterju. Mislil sem, da imamo v Memphisu pravo stvar, a v tem poslu se nikoli ne ve. Kolikor vem, je Miami želel dobiti veterana organizatorja igre. Niso želeli kar dati Chalmersa stran, obenem pa so želeli sprostiti davke. Niso privarčevali le štirih milijonov dolarjev v proračunu, ampak zaradi davkov dejansko osem. To je bila osnova posla, niso pa ga želeli menjati kar tako oziroma za katerega koli igralca.

Dejali ste, da imate še nekaj let pred sabo, a vseeno ste zdaj že v Ligi NBA zelo dolgo. Če po teh 12 sezonah potegnete črto, ste zadovoljni s kariero?
Nisem preveč zadovoljen. Na primer v Sacramentu so prenavljali ekipo in je bilo, kar je bilo. Po svoji najboljši sezoni sem šel v Milwaukee, to je posel. Obljubljajo ti nekaj, potem pa popolnoma drugače naredijo. Takih stvari nisem mogel nadzirati. Lahko nadziram le svoje zdravje in pazim nanj in to sem poskušal. Na drugo pa nimaš vpliva. Potem sem šel na kratko v Orlando, sledil je New York. Tudi tam ti govorijo zgodbice, pa potem nič od tega. V Memphisu sem dobil drugo priložnost, ki sem jo zagrabil z obema rokama in skušal igrati čim bolje, kolikor se le da.

Je vaš namen končati kariero v Ligi NBA?
Tako sem razmišljal, a smo spet pri tem, da na to nimaš vpliva. Tega se popolnoma ne da nadzirati. So bili stiki tudi v Evropi. Igral sem tam, vem, kako je. Sicer se je spremenila, a za zdaj mi tu bolj ustreza. Po tej sezoni mi poteče pogodba in bomo videli. Upam, da bom ostal tukaj, se pa nikoli ne ve.

Torej ste izkusili vse - od velike slave ob prstanih s Spursi do težjih stvari, o katerih govorite.
V zadnjih štirih letih sem imel težave z gležnjem. V Milwaukeeju sem si ga zvil in sem imel košček kosti za gležnjem odlomljen. Po vsaki tekmi se mi je gleženj vnel. Nisem bil pravi, še posebej kar zadeva hitrost, v tej ligi pa se igra zelo hitro. Z gležnjem sem imel do tedaj težave le, ko sem bil star 18 let. Takrat je bilo kronično, ker sem, preden sem šel k Olimpiji, na Polzeli tako rekoč vsak dan treniral od 15.30 do 22.00. Potem sem šel k Sašu Vogrinu in mi je uredil. Od tedaj nisem imel več bolečine. Ne bi rekel, da sem imel težave z gležnjem. Glede na mojo igro je to navadno. Tudi ta operacija, ki sem jo imel poleti, je tako rekoč edina v karieri.

Kako pa je zdaj z gležnjem, ki so vam ga operirali poleti?
V redu. Gleženj še vedno ni stoodstoten. Bi rekel, da je bil prej 60-odstoten, zdaj pa mislim, da sem nekje na 80 odstotkih. Čutim pa, da se boljša. Moram ga še okrepiti. Še vedno včasih čutim bolečino, a zdaj jo lažje prenašam. Prej po tekmah nisem mogel normalno hoditi. Tako me je bolelo, da nisem mogel po stopnicah. Vneto sem imel zadaj na gležnju, kjer so vezi in živci. Zdaj teh vnetij ni več.

Kdaj pa ste spoznali, da bo potrebna operacija in da vas poleti čaka okrevanje?
To sem ugotovil konec maja in 4. junija sem imel že operacijo. Potem dva meseca oziroma mesec in pol nisem smel nič delati. Počakal sem še malo dlje, ker nikoli nisem prestal operacije in nisem imel občutka, kako se počutim.

V stiku ste bili pa ves čas z Juretom Zdovcem?
Nisva se kaj posebnega pogovarjala. Sem samo povedal, da moram na operacijo. Ni bilo nobenega razgovora.

Dejansko pa ste nakazali, da bi letos igrali za reprezentanco?
Vedno sem imel željo igrati za reprezentanco. Kot sem že nekajkrat rekel, sem vedno izpadel kot neka črna ovca. Ne bom razlagal podrobnosti, zaradi česa, a sem bil vedno pripravljen. Edino, kar me je morilo, je bilo, da vedno ko smo prišli na zbor reprezentance in preden smo se dobili z mediji, nam je bilo rečeno, da naj ne govorimo, da je medalja uspeh, ampak da naj rečemo, da je uspeh priti iz prve skupine. Zdaj pa bomo dva meseca garali in bomo zadovoljni z osmim ali petim mestom? Sem zmagovalec in hočem zmagati. Hočem medaljo oziroma razmišljati o njej, čeprav sem zadnji na prvenstvu - kje je težava, če si slabše igral ali kar koli.

Reprezentanco pa so ob različnih razlogih vodili različni selektorji ...
Razlog ni bil v selektorjih. Selektorji imajo tudi ljudi, ki jim morajo odgovarjati.

Zdaj so novi ljudje na zvezi, tudi vaši nekdanji igralci. Ste se slišali z njimi?
Nisem se z njimi še nič slišal. Nihče ni še vzpostavil stika z menoj. Sem pa vedno pripravljen.

Torej tako, kot Jure Zdovc postavi visoke cilje? Čeprav morda niso dosegljivi?
Da, pač niso dosegljivi. Ne vem, česa se bojijo. Se morda bojijo vas novinarjev? Morda vi preveč pritiskate? Res ne vem.

Ste torej pripravljeni v prihodnosti igrati za reprezentanco?
Vedno sem bil pripravljen igrati. In nikoli s pogojevanjem, kot vsi pravijo, da imam določene pogoje. Vem, da so vsi imeli svoje pogoje. Vsi, igralci in trenerji. Kot sem rekel, vedno sem bil črna ovca, ker sem povedal tako, kot sem si mislil. Drugi pa so to držali v sebi. Zato tudi mislim, da ni bilo uspeha. Če si ekipa, si je treba vse povedati, ne pa da se drži v sebi. Veliko igralcev si je prek reprezentance tudi iskalo pogodbe. Jaz si tega nikoli nisem, saj sem imel vedno klub.

Torej je odkritost prava pot?
Tako je. To je to. Tudi v garderobi Miamija si vse odkrito povemo. Nihče ne skriva nekega občutja do drugega ali pa tega, kaj bi moral narediti na igrišču, ali kar koli drugega.

Se z Goranom Dragićem kaj pogovarjata o reprezentanci?
Nekaj malega pa se, a je do tedaj še dolgo.

Ste spremljali, kakšna je slika o vas v javnosti? Vas to boli oziroma vas je bolelo?
Slišiš stvari in vsakega človeka to boli. Ne morem nadzorovati drugih. Bodo razmišljali s svojo glavo. Jaz sem manjšina in proti zvezi nisem imel nobene moči. Nisem pa se želel spuščati v podrobnosti. Nisem želel izgubljati nepotrebne energije v tem.

Niste pa osamljeni primer. Tudi okoli Vujačića se je oblikovala negativna zgodba.
Vujačić je imel drugačno težavo. Nočem kritizirati nikogar in tega, kdo je bil vse skupaj. On je imel nazadnje težave z manjšo poškodbo. Hodil je na terapije in na turnirju dobil priložnost. Ni bil v ritmu in tudi ni dobil priložnosti, kakršno bi moral. Ko smo prišli iz Španije, so rekli, da ga ne potrebujemo. Je pa podobno negativna slika okoli njega. Je veliko primerov. Tega ni kriv selektor, niso igralci, ampak vodstvo.

Ste pustili to za sabo?
Stvari so se na zvezi spremenile. Ne vem, zakaj je bilo tako in zakaj so se takšne stvari dogajale. Videti je, da so se morale. Upam, da so se zares spremenile, sicer bo ostalo enako.

Vendarle pa bi vas marsikdo z veseljem videl v reprezentanci, čeprav je ustvarjena taka slika.
Vedno sem bil pripravljen. Tisti ljudje, ki poznajo košarko, točno vedo, da bi lahko reprezentanci veliko pomagal. Kot sem že rekel, v tej zgodbi sem bil črna pika in manjšina, drugi se pa pač niso spuščali v to. Lažje je okriviti eno osebo kot pa več.

Iz Miamija