52-letni hrvaški strokovnjak je lani decembra prevzel domžalsko vrsto in poskrbel za preporod Heliosa, ki ga je presenetljivo popeljal do drugega naslova slovenskega prvaka. Toda, kot pravi Dalmatinec, je to zdaj že preteklost in v Domžalah gledajo le naprej, kjer je pred njimi zahtevna naloga. Namreč Helios se bo znova pomeril v treh tekmovanjih, s čimer je imel lani kar nekaj težav.

Ob slovenskem prvenstvu in pokalu Alpe Adria, ki ga je lani ustanovil in osvojil, bo nastopal še v novoustanovljeni Fibini ligi prvakov, ki je najmočnejše tekmovanje za Domžalčane doslej. Zaradi tega je klub tudi odpovedal nastop v Ligi ABA. Vulić je v intervjuju za MMC spregovoril o sestavi ekipe, finančnih težavah in se spomnil lanskega uspeha.

Ko ste lani prišli k Heliosu, ekipa ni bila v najboljšem stanju, nato pa se je končalo kot v sanjah, kajne? Kako zdaj gledate na lansko zgodbo?
Res je. Lanska sezona je bila prelepa izkušnja za vse nas. Osvojili smo dve lovoriki, imeli smo fantastično podporo navijačev in lepšega zaključka si ne bi mogli želeti. Drugič smo postali slovenski prvaki, a to je zdaj za nami. V športu se ne gleda nazaj, ampak samo, kaj je zdaj in v prihodnosti. Zanima nas, kaj bo jutri. Začenja se nova sezona in pred nami so novi izzivi. Zdaj je malce drugačna situacija. Zaradi naslova prvaka smo zdaj mi tisti, nad katerimi je več pritiska. Morda so tudi pričakovanja malce večja. Kar precej smo spremenili ekipo. Imamo nekaj novih igralcev in treba je videti, kako bo vse skupaj funkcioniralo. Čaka nas težka sezona. Tekmovanja, ki nas čakajo, tu mislim predvsem na Fibino ligo prvakov, so močnejša in kakovostnejša, s klubi, ki so bogatejši, imajo bistveno več denarja kot mi in so sestavili kakovostne zasedbe. Naš cilj je, da skušamo najti kemijo in ekipni duh, ki nas je krasil lani. Na ta način in skupaj s podporo navijačev, za katero upam, da bo taka kot lani, se bomo poskušali enakovredno kosati s temi ekipami.

Ko ste prišli v klub, zagotovo niste pričakovali, da se bo tako končalo. Ali ste vseeno razmišljali, da lahko spišete posebno zgodbo? Z vašim prihodom je šlo samo navzgor.
To je tako v športu. V nekem obdobju smo naredili določen napredek, to je nedvomno. Seveda nismo pričakovali, da se bo končalo z naslovom državnega prvaka. Naš cilj je bil, da gremo iz dneva v dan in skušamo biti vse boljši, pa bomo videli, kam nas bo pripeljalo. Končalo se je z najboljšim mogočim scenarijem. Med sezono smo stopali tudi po robu, bi lahko rekli. Lahko bi se recimo zgodilo, da ne bi prišli v Ligo za prvaka. Tu nam je pomagala zmaga Hopsov nad Šenčurjem in tudi nekateri drugi rezultati so nam šli na roko. Potem tudi v končnici, če se spomnite prve tekme z Rogaško, ko smo tri minute pred koncem izgubljali za 13, a nam je uspel preobrat. Če bi izgubili to tekmo, ali če ne bi prišli v Ligo za prvaka, kdo ve, kaj bi bilo. Seveda je v športu treba imeti malo sreče. Treba je verjeti v to, kar delaš, in ne smeš odnehati. Nagrada pride. Naša je bila naslov prvaka.

Zaradi naslova prvaka so verjetno pričakovanja kluba, navijačev in konec koncev tudi vaša višja, kot so bila?
Seveda so. Ko postaneš prvak in ob tem še osvojiš pokal Alpe Adria, te vsi gledajo malce drugače. Cela slovenska košarkarska javnost zagotovo gleda drugače na Helios. Drugače gledajo tudi ljudje v klubu. Jaz imam nekakšen moto ali vodilo, da v trenutkih, ko si na vrhu in te vsi trepljajo, ne smeš postati vzvišen, obenem pa v trenutkih, ko ti ne gre, ne smeš biti preveč na tleh. Treba je trezno razmišljati, biti realen in z obema nogama čvrsto na tleh. Treba je točno vedeti, kakšne so tvoje zmožnosti in poskušati vsak dan na najboljši način opraviti svoje delo. Potem imaš, ko pridejo porazi, čisto vest pred sabo in pred navijači, ko veš, da si dal največ, kar si lahko v tistem trenutku. Potem ni zamer. Ko to narediš, si naredil svoje delo. Enkrat bo to dovolj za zmago, drugič ne in bo nasprotnik boljši. To je vodilo, ki se ga držim v vseh ekipah in skušam jo prenesti na svoje igralce. Lani nam je uspelo in verjamem, da bomo to osvojili tudi letos.

Helios letos čakajo tri tekmovanja. Lani je imel klub, ko je igral na treh frontah, kar nekaj težav in na začetku sezone ni dosegal tako dobrih izidov. Kako se letos spopasti s tem?
To je velika neznanka. Rekel sem, da nas čaka težka sezona. To je izziv za vse nas, za strokovni štab in za igralce. Velika priložnost na eni strani, z druge strani pa obremenitev. To je tudi izziv in priložnost za organizacijo kluba. Velika priložnost je, ko se znajdeš v takem tekmovanju, kot je Fibina liga prvakov. Nihče ne želi zamuditi take priložnosti. Po drugi strani imamo obvezo, saj smo predstavniki Slovenije. Moramo narediti vse, da dostojno predstavljamo slovensko košarko. Kako nam bo šlo, je zdaj težko reči. Zagotovo bo obdobje, ko nam ne bo lahko. Glede Fibinega tekmovanja si, glede na sestavo skupine, kakovost nasprotnikov, njihov proračun in finančno moč, ne moremo postavljati nekih visokih ciljev. Izkoristiti želimo to tekmovanje, da se predstavimo v najboljši luči in da izkusimo, kako je igrati na visoki ravni proti takim klubom. Te izkušnje pa želimo izkoristiti v zaključni fazi sezone, ko se začnejo tekme za domače lovorike. To je naš načrt.

Torej je prioriteta državno prvenstvo?
Glede izidov, da. Torej, da skušamo narediti nekakšen rezultat. Kaj bi bil dober? Lani smo bili prvaki, če naslednjo sezono nisi, je že avtomatsko korak nazaj. Če bomo v boju za naslov prvaka in osvojitev pokala, mislim, da bi to zadovoljilo vse v klubu.

Z naslovom prvaka ste si priigrali Ligo ABA, a se je klub odločil, da ne vstopi v jadransko tekmovanje. Ste razočarani, da ne boste igrali v njej?
Nisem razočaran, saj mislim, da je to stvar, s katero se trenerju ni treba ukvarjati. Te odločitve so sprejemali v vodstvu kluba. Vodstvo se je odločilo za Fibino ligo prvakov. Jaz tu nimam besede. Mi moramo le sprejeti to odločitev. Kar je meni pomembno, je, da skušamo, če igramo v tako močnem tekmovanju, sestaviti najboljšo mogočo ekipo, da dokažemo, da sodimo sem po kakovosti in organizaciji. Vodstvo kluba je naredilo veliko delo, ko je lobiralo pri Fibi, da smo neposredno uvrščeni v tekmovanje. Vse to bo padlo v vodo, če se bo izkazalo, da nismo sestavili ekipe, ki bo enakovredno igrala z drugimi klubi v tem tekmovanju. Potem se poraja vprašanje, zakaj smo vstopili v takšno tekmovanje, če nismo sposobni igrati. Tu je veliko neznank in videli bomo, kako bo šlo.

Ko ste omenili pomembnost, da imate neposredno mesto v Fibini Ligi prvakov ... Če govorimo o krizi slovenske klubske košarke in morebitnem njenem reševanju, je verjetno zelo pomembno, da dva kluba, Helios in Olimpija, igrata v Evropi?
Na eni strani je dobro, da slovenska košarka ostaja v stiku s tako močnima tekmovanjema. Ne bi bilo dobro, da bi se recimo izgubilo mesto za slovenskega prvaka. Po drugi strani pa je očitno, da slovenski klubi pri financah vse težje držijo korak z drugimi klubi v Evropi. Konkretno se to odraža na sestavi ekip in njihovi kakovosti. Zanimali smo se za veliko slovenskih košarkarjev, a enostavno si ne moremo privoščiti pogodb, ki jih oni dobijo v tujini. Normalno je, da potem odhajajo v tujino, kjer so pogodbe donosnejše. Mi iščemo druge rešitve. Navijači in gledalci, ki ne spremljajo dovolj podrobno, so potem morda začudeni, zakaj ne igra več slovenskih igralcev in se kupuje toliko tujcev. Takšno je stanje na trgu. Striktno spoštujemo finančno disciplino. Nima smisla, da gremo v nekaj, česar ne moremo izplačati in se tako naredijo novi dolgovi. Take so bile izkušnje v preteklosti in nekaj jih še ostaja. Ni se še vse do konca saniralo in bilo bi neodgovorno, da bi tako delali zdaj. To se potem odraža na sestavi ekipe. Pripeljemo igralce, ki jih lahko plačamo. Kdaj gre potem za slabšo kakovost, kdaj so to tujci. Na primer, kot sem slišal, se je Olimpija zanimala za Balažića in Lorbka. Tudi mi smo se zanimali za te igralce, ki bi nam še kako prav prišli s svojimi izkušnjami, znanjem in kakovostjo. Enostavno nimamo denarja in ne moremo si tega privoščiti.

Imate močnejšo ekipo, kot ste jo imeli lani?
Kar se tiče širine, imamo močnejšo ekipo. Če pa govorimo o kakovosti, pa bo pokazal čas. Čakarun in Robertson sta bila najboljša naša igralca. Zagorac in Jan Močnik sta bila tudi člana prve peterke. Vseh nismo mogli zadržati. Prišli so novi igralci in pridobili smo širino moštva. Poškodbe in take težave se ne bodo tako poznale. Če bomo kakovostnejši, bodo pa pokazale tekme.

V preteklosti je bilo slišati kar nekaj očitkov, da ni veliko mladih igralcev dobilo priložnosti pri Heliosu. Letos ste prvi ekipi priključili Aljaža Bratca in Matica Vesela. Kako resno računate nanju?

Priključili smo tudi Omana. Resno računamo na njih. Zagotovo bodo dobili priložnost. Dobili bodo svoje minute. Verjetno ne v Ligi prvakov, kajti to je za njih prezahtevno tekmovanje, zagotovo pa v slovenskem prvenstvu in še posebej v Alpe Adrii. Dobili bodo priložnost, oni pa jo morajo izkoristiti in dokazati, da premorejo kakovost, da so enakopravni člani moštva. Kot trener mislim, da se mladim igralcem ne sme ničesar poklanjati, če si tega ne zaslužijo z delom na treningih in s kakovostjo. Da dobijo priložnost samo zato, ker so mladi, hitro izgubi smisel. So talentirani in imajo potencial, a morajo trdo delati, da ta potencial spremenijo v kakovost. Kakovosti, da bi enakopravno funkcionirali, še nimajo, a s treningi sčasoma lahko dvignejo raven svoje igre. Zagotovo bodo dobili priložnost, saj je glavna usmeritev Heliosa, da vključi čim več mladih igralcev iz lastnega pogona. Žal nam je, da je Ožegović odšel v Koper. On je bil tudi med temi, ki bi dobili priložnost, a je svojo pot videl drugače. Pustil je odprto možnost odhoda v ZDA na študij. Jaz to spoštujem, saj to niso lahke odločitve, ampak življenjskega pomena. Žal nam je, da igralci gredo čez Heliosovo šolo, potem pa jih pot vodi drugam. Tako se postavlja vprašanje, čemu to delo z mladinskim pogonom, če potem pri 18 letih odidejo.

Tu je pa problem Fibinih pravil, ki ne ščitijo klubov.
Fiba ne ščiti klubov oziroma tistih, ki delajo z mladimi, tako imenovane proizvajalce mladih igralcev. Preprosto jih ne ščiti dovolj. Vlada denar in tisti, ki ima denar, praktično lahko naredi vse. V tem pogledu so vsi slovenski klubi v slabšem položaju kot močnejši košarkarski narodi. Kar ostane, je, da se okrepi produkcija mladih igralcev, da se jih še več ustvari in ko odidejo, da bodo že takrat kakovostni. Ni drugih rešitev. Obenem morajo ljudje iz zveze in klubov lobirati ter skušati pri teh organizacijah izboriti boljše statuse za take klube, ki ustvarjajo, da se bolje zaščitijo.

Odšel je Marjan Čakarun, ki je imel odlično sezono in bil vaš najboljši igralec. Ste zadovoljni z njegovima menjavama Tomažem Bolčino in Coryjem Remekunom?
Izgubili smo MVP-ja končnice. To je velik minus. S Coryjem in Bolčino smo dobili dva različna profila visokih igralcev. S tem bomo imeli več možnosti in kombinacij. Verjamem, da bosta lahko nadomestila, kar nam je na parketu dajal Čakarun. Mislim, da je najpomembnejša ekipa. Nočem izpostavljati posameznikov. Ekipa je omogočila Čakarunu, da je odskočil in dobil priznanje za MVP-ja. Ko sem prevzel ekipo, se je celo razmišljajo, da se Čakarun menja. Sezone ni dobro začel in resno se je razmišljalo o tem. Ni prikazoval dobrih predstav, a potreboval je čas. On je najboljši primer igralca, ki ni popuščal, ampak je trdo delal vsak dan in imel pravi pristop. Lani je naredil velik napredek. Te serije težkih tekem, ki smo jih imeli že na zaključnem turnirju Alpe Adrie, potem v Ligi za prvaka in na koncu v končnici, proti Rogaški, Krki in Zlatorogu v finalu, so prinesle dodatno kakovost igralcem. Kot trener sem zares vesel zanj in to je veliko priznanje za vse nas, da je odšel v špansko ligo, ki je s turško in VTB-jem ena izmed treh najmočnejših v Evropi. S predstavami pri Heliosu si je to zaslužil. Vesel sem zanj in za klub, kar kaže, da smo dobro delali in mu s tem omogočili ta preskok v karieri. Igralcem sem dal to za primer, ki mu morajo slediti. Verjamem, da nam bo tudi letos uspelo nekoga dvigniti na višjo raven, da pride tudi, kar se finančne plati tiče, na višjo raven.