30-letni in 188 centimetrov visoki Američan, ki prihaja iz Teksasa, se je v Evropi že dobro uveljavil. Predvsem na tem območju je dobro znan, saj je že igral za Cibono, obenem pa je nastopil tudi za reprezentanco Bosne in Hercegovine. V zmajevem gnezdu so letos sestavili ekipo, ki je primerna "varčevalnim" ukrepom in omejenemu proračunu, a v primeru Wrighta gre za dokazano kakovostnega košarkarja, ki bo nedvomno glavni oziroma eden glavnih nosilcev igre Olimpije.

Nova sezona je pred vrati, kaj si od nje obetate?
Težko je reči. Želimo biti uspešni, zavedamo pa se, da je za dosego tega potrebno veliko dela. Moramo napredovati kot ekipa, saj smo na novo sestavljena zasedba, ki prvič igra skupaj. Skupaj smo šele nekaj tednov in zdaj je glavni cilj, da ustvarimo pravo kemijo. To nam, kot sem dejal, lahko uspe le s trdim delom.

V moštvu imate nekaj zelo mladih košarkarjev, vi pa boste eden izmed glavnih nosilcev igre in vodja moštva. Ste pripravljeni na zahtevno Ligo ABA in prihajajoče tekme v Evropskem pokalu?
Mislim, da smo. Potrebujemo še nekaj časa, saj se je ekipa dokaj pozno sestavila. Nekateri smo se pozno priključili, tu je bila še reprezentančna akcija, kjer so tudi nekateri sodelovali. Ko bomo na parketu, verjamem, da bomo pravi. Na splošno imamo mlado ekipo. Nekaj igralcev je zelo mladih, je pa ekipa dobra mešanica teh mlajših in nekaterih bolj izkušenih košarkarjev. Zavedam se, da me čaka vloga enega izmed vodij. Na to sem pripravljen in želim pomagati ter voditi te mlade igralce. Zdi se mi, da sem zelo star v primerjavi s temi košarkarji (smeh). Midva z Zagorcem sva že stara zanje. To je zame nekaj novega, a želim jim pomagati za prihodnost.

Ko govoriva o mlajših košarkarjih, je tu Blaž Mesiček, ki je eden izmed najbolj nadarjenih v generaciji. Kakšno prihodnost mu napovedujete?
Mesi je pod mojim okriljem. Z vsemi mlajšimi v moštvu imam zelo dober odnos. Mesi je res nadarjen košarkar in ob trdem delu ga čaka svetla prihodnost. Dobro je tudi, da ima takega trenerja. Potočnik je vrhunski strokovnjak in daje velik poudarek podrobnostim. To mi je všeč pri Olimpiji, saj se tu zares dobro dela in posveča mladim. Bil sem v številnih klubih, kjer tega ni bilo. Mlade so kar spregledali. So pa ključni. Mesi bo nekoč zares vrhunski košarkar. Upam, da bo že letos zelo dobro igral in si prislužil zajetno minutažo. Želim mu zares vse najboljše.

Ekipi ste se pridružili kar nekoliko pozno. Ste sicer zadovoljni s pripravljalnim obdobjem, kjer pa Olimpija ni blestela?
Zame je malce drugače kot za druge, ki so bili v ritmu. Vendar sem prišel v boljšem stanju, kot pa sem mislil, da bom. Mislil sem, da sem popolnoma iz forme, a sem jo kar hitro ujel. Še vedno sicer nisem v polnem tekmovalnem ritmu, a sem prepričan, da bom takoj v njem. V oktobru je ritem jadranske lige zares naporen, in verjamem, da ga bom hitro ujel.

Kot ste omenili, je uvodni ritem jadranske lige peklenski. Je ekipa pripravljena na tak razpored?
Ja, res je. Bo naporno in težko, še posebej za mlajše košarkarje, ki niso navajeni na to in takega ritma še niso izkusili. Še posebej je težko, če igraš vsako tekmo veliko minut. Ni prave regeneracije, tu pa so še potovanja. Jaz sem tak ritem že izkusil in je res naporen. Dobra stvar pa je, da prideš v tekmovalni ritem, in to zelo hitro. Ko ga ujameš, potem ni takih težav. Veliko hitreje ga ujameš, kot pa le skozi treninge.

V karieri ste zaigrali tudi za Panathinaikos. Je bil to vaš vrhunec oziroma ste tedaj igrali najboljšo košarko v karieri?
Seveda. To je bil velik dosežek zame osebno. Imel sem se zares lepo. Panathinaikos je največji klub, za katerega sem igral in imel sem res srečo, da sem lahko nosil dres tako velikega in slovitega moštva. Zame je bilo nekaj posebnega. Sploh ta pot, ki sem jo prehodil. V Evropi sem profesionalno pot začel v ProB ligi, kar je tretji rang nemškega tekmovanja. Od tam sem prišel v nekaj letih k Panathinaikosu. To je kot uresničitev sanj. Lepo se mi je izteklo v karieri, saj si res nisem mislil, da mi bo uspelo priti tako daleč.

S slovenskimi košarkarji ste že imeli stik. Lani ste igrali v Turčiji, kjer ste bili soigralec z Juretom Balažićem in Sašo Vujačićem.
Sta super fanta in zelo dobra košarkarja. Lani smo imeli dobro ekipo in nekaj zares kakovostnih posameznikov, a turška liga je izjemno močna. Vsak klub je težak nasprotnik, ne glede na uvrstitev na lestvici. Tudi najslabši imajo odlične ekipe. To je bila še ena dobra izkušnja. Tudi z njima je bilo zabavno igrati.

Delovali pa ste tudi skupaj s slovenskim trenerjem, saj vas je pri Spartaku vodil Jure Zdovc. Kakšen spomin imate nanj?
Z Juretom sva dobro sodelovala v Rusiji. S trenerji s tega področja nekdanje Jugoslavije sodelujem že zadnjih pet let. Pod njihovim vodstvom se počutim kot doma. To je košarka, na katero sem navajen in mi zelo ustreza.

Vaš zdajšnji trener Gašper Potočnik je z Zdovcem že sodeloval pri Olimpiji in v reprezentanci. Se vidi Juretov vpliv oziroma bi ju lahko primerjali?
Sta si podobna. Recimo, kar se tiče taktike, je tako. Lahko ju primerjam, ja, a Potočnik ni tako 'nor' kot Zdovc. Kar se tiče treninga in taktike, sta si pa podobna. Jure je zares vrhunski strokovnjak. Bil je tudi izvrsten igralec in dobro je, da se zgledujejo po njem. Zdi se mi pa, da so si vsi trenerji s tega področja nekoliko podobni. Košarka je podobna. So nekoliko strožji in zahtevajo trše delo, a to mi ustreza in tako sem bil uspešen. To je bil tudi eden izmed razlogov, da sem želel priti v Ljubljano.

V ekipi nimate veliko visokih košarkarjev in pravih težkih centrov. Bodo zato težave oziroma lahko pričakujemo nekoliko hitrejšo košarko?
Ja, igrali bomo hitro košarko. Res nimamo najvišje ekipe, a se moramo boriti. To bo ključno. Vsi moramo iti na skok in pomagati najvišjim v ekipi ter skušati ujeti te odbite žoge. To mora biti naloga celega moštva. Včasih je lahko tudi prednost, če si nižji in si hitrejši od nasprotnika. Ne poznam še dobro vseh nasprotnikov, a le upam, da ne bomo igrali z veliko ekipami, ki bodo imeli zares veliko visokih košarkarjev, ki so zares dominantni v skoku.

Vi ste za branilca kar dober skakalec, kajne?
Ja, to je ena glavnih nalog, ki jo od mene zahteva trener. Moram pomagati v skoku. To mi je do zdaj dobro uspevalo v vseh ekipah, kjer sem bil. Skok je ekipna stvar.

Vas bomo še kdaj videli v dresu Bosne in Hercegovine in kakšna izkušnja je bila igranje za drugo reprezentanco?
Ne vem, dve leti sem igral za Bosno in Hercegovino. Veliko smo igrali in imel sem dovolj, zato sem si vzel prosto leto. Odločili so se za novega naturaliziranega igralca. Rad bi še igral, vsaj še enkrat pred koncem kariere, saj imam posebno vez z navijači. To bi bilo lepo, da bi še enkrat zaigral za reprezentanco. To je bila lepa izkušnja in hvaležen sem zanjo. Bilo je zabavno in veliko sem se naučil o kulturi ter se odlično počutil v Bosni in Hercegovini. Z navijači smo res ustvarili izjemen odnos. O vseh stvareh sem se pozanimal in hodil po mestu ter govoril z ljudmi. Komunicirali smo tudi prek družbenih omrežij, kjer mi še vedno ves čas pišejo. To je zame zelo pomembno in zdi se mi nekaj posebnega, saj brez navijačev ni košarke.

Kako pa ste se znašli v Ljubljani? Ste že spoznali mesto?
Nisem bil veliko še v mestu, saj smo večino potovali. Vse skupaj sem v Ljubljani verjetno le kakšen teden. Na srečo pride zdaj moja družina. Ko bo žena prišla, bom spoznal mesto, saj si ona zelo rada vse ogleda. Tudi sin bo šel v šolo. Upam, da bo enako tudi tu in bomo ustvarili z navijači podobno vez ter imeli uspešno sezono.