37-letni Kranjčan igra za Tajfun z odprto pogodbo, ki mu ob dobri ponudbi omogoča odhod. Želi si v tujino, kjer bi odigral še sezono ali dve in dobil pogodbo, kakršno si tudi zasluži. V Sloveniji denarja ni veliko in tako tudi ne pričakuje, da bo do konca sezone ostal. Želel je nadaljevati sodelovanje z Olimpijo, kjer je igral lani, toda v Ljubljani so še znižali proračun in pomladili ekipo.

V intervjuju za MMC je izkušeni krilni center spregovoril o uspehih s Tajfunom in Olimpijo ter Krko, za kateri je obe v dolgoletni karieri igral.

S Tajfunom ste začeli sezono z devetimi zmagami. Zmagoviti niz se še kar nadaljuje tudi po gostovanju v Novem mestu pri državnem prvaku Krki. Kako vi gledate na vse skupaj?
Res sem vesel. Že takoj, ko sem se pridružil ekipi, sem videl, da ima potencial. Mislim, da se tega tudi sami ne zavedajo. Praktično zdaj iz tekme v tekmo igramo bolje. Trener nam poskuša dopovedati, da smo sposobni velikih stvari. Pred tekmo s Krko sem bil nekoliko skeptičen, da bodo fantje morda podlegli pritisku. Igraš proti državnemu prvaku in lahko si sam narediš pritisk v glavi, ko imaš že osem zmag in se zavedaš, da se bo enkrat ta niz končal. Ravno zato sem tako vesel, ker smo odreagirali vrhunsko. Nismo se ustrašili, videli smo, da bodo sodniki pustili čvrsto in moško igro. Na to smo znali odgovoriti in zasluženo zmagali.

Poleg odličnega rezultata pa tudi dobro igrate, kajne? Na vseh tekmah do zdaj ste odlično igrali tako v napadu kot tudi v obrambi.
Trenerski štab naredi odličen posel, ko nas pripravi na nasprotnika. Veliko se trudimo pri igri, saj imamo še kar nekaj rezerv. Se pa pred tekmo pripravimo tudi na določene stvari pri nasprotnikih. Všeč mi je, kar sem že omenil, kako je trener Mihevc sestavil to ekipo. Imamo ekipo izkušenih igralcev in tudi mladih ambicioznih, ki si želijo napredovati in imeti nekaj od košarke ter kariere. Dobro se dopolnjujemo in verjetno prav zaradi tega tudi tako dobro delujemo na igrišču.

Nekaj neverjetnega je, da se je Tajfun lani komaj rešil pred izpadom, letos pa tako suvereno igra …
Kot sem rekel, razlog za to je sestava ekipe. Če ti sestaviš ekipo s pravimi značaji, da nimaš negativcev in sebičnežev, imaš s poštenim delom lepe priložnosti, da dosežeš lep uspeh oziroma dober rezultat.

Če pustiva rezultatsko plat, mislite, da lahko obdržite tako raven in ritem dobrih iger vso sezono?
Zagotovo. Ena stvar je nepisano pravilo, da so vedno vzponi in padci. Najboljše ekipe na svetu v katerem koli športu ne igrajo stalno dobro. Vedno pridejo tudi padci in najboljše ekipe od povprečnih loči to, da, ko padejo, se znajo hitro pobrati. Mi v krizo še nismo prišli, kriza pa pride. Zaradi čisto različnih razlogov. Na primer, lahko je to zasičenje, mogoče enostavno ne gre nič in se obrne proti tebi. Takrat upam, da bomo znali preklopiti. Da veš, ko si v krizi, da moraš iti v dvorano in se še bolj posvetiti osnovam. Tako lahko pričakuješ, da se boš hitreje pobral. Značaj imamo pravi.

Ravno ob takem padcu bodo še toliko bolj do izraza prišle vaše dolgoletne izkušnje.
Delam, za kar me je Mihevc pripeljal. Imam odprto pogodbo. Lahko bi delal za svojo statistiko, da bi se čim prej prodal nekam v tujino. Tega nisem nikoli delal in nisem nikoli bil tak igralec. Prišel sem sem in videl, da imamo mlade igralce, oba Američana, ki si želijo igrati in živeti od košarke. Tu sta Lelić in Bratož, po mojem mnenju ima tudi Zimić še veliko rezerve. Fantom skušam pomagati z nasveti. Želim igrati za njih in jim poskušam pomagati, da znajo prebrati situacije. To sem delal vso kariero in bom še naprej, dokler bom igral. Nikoli nisem bil igralec za polnjenje statistik in tudi zdaj ne bom igral sebično. Se ne postavljam v ospredje. Če se bo uskladilo, bom dal 20 točk, sicer pa to ni moja prioriteta. Želim narediti ekipo boljšo, ko sem na igrišču. Pri Tajfunu mi to za zdaj kar lepo uspeva.

Pa obstaja možnost, da v Šentjurju ostanete do konca sezone?
To je pa odvisno od njih, od uprave.

Kaj si pa vi bolj želite?
Nobeden od njih ni pokazal kakšnega interesa, da bi me zadržal. Všeč jim je, kakor smo dogovorjeni. Dali so mi vedeti, da denarja ni. Ne vem, če bi prišli s konkretno ponudbo, zakaj ne. Če so bili morda na začetku skeptični, ko so me pripeljali, mislim, da sem zdaj dokazal svojo kakovost in zakaj sem vreden, kolikor sem, ter da si zaslužim določeno številko. Zato sem se tudi poleti takoj, ko sem videl, da z Olimpijo ne bo nič, obrnil proti tujini. Vem, da je tukaj vse skupaj bolj "ubogo". Počutim se zelo dobro, fizično lahko še dobro odreagiram, z mladimi še naprej lahko tečem, in ne vem, zakaj ne bi še leto ali dve igral nekje, kjer vem, da bi lahko dobil dobro pogodbo.

Omenili ste Olimpijo. Je bila po koncu lanske sezone želja, da ostanete v Ljubljani?
Zagotovo. Že lani poleti sem Olimpijo vprašal, ali lahko z njimi treniram, ko sem iskal pogodbo v tujini, saj se mi z Oostendejem ni uspelo dogovoriti. Potem so iz Olimpije prišli do mene in so dejali, da bi radi podpisali pogodbo. Skozi treninge so videli, kaj lahko prinesem ekipi in da fantje z mano boljše trenirajo, ko jih motiviram. Privolil sem, a sem se žele dogovoriti za daljše obdobje. Sem v teh letih, da sem želel tu končati. Načeloma smo bili tako dogovorjeni. Nič ne rečem, bili so korektni. Zares zelo korektni, saj so mi povedali, da mi glede na finančno situacijo ne morejo ponuditi dolgoročne pogodbe, saj tudi sami ne vedo, kako bo naslednjo sezono. Rekli so, da se načeloma lahko dogovarjamo iz sezone v sezono. Pri tem je ostalo. Sezona je šla, bile so dobre stvari, morda je bilo več slabih, a ne bom šel v podrobnosti zakaj. Želel sem si ostati. Tudi zaradi tega, ker sin že hodi v šolo in bom moral iti v tujino sam, saj bo družina ostala v Sloveniji. Pričakoval sem, da se bomo dogovorili, a Olimpija je ubrala drugačno pot. Rekli so, da bodo proračun še bolj znižali kot lani, čeprav je bil že lani zelo nizek. Rekel sem, da ni problem in da jim želim vse najboljše ter da se naslov končno vrne v Ljubljano. Želim, da Olimpija končno spelje uspešno sezono. Ostali smo v dobrih odnosih. To velja tudi za Krko. Praktično kjer koli sem igral, sem ostal z ljudmi v dobrih odnosih in vsem želim najboljše.

Igrali ste za Olimpijo in za Krko. Kako gledate na dozdajšnji potek sezone najboljših dveh slovenskih klubov?
Vesel sem za Olimpijo, me pa ne preseneča. Po štiri ali petih krogih sem videl, da je kakovost jadranske lige v primerjavi z lani kar padla. Jasno je, da sta Zvezda in Budućnost močnejši kot lani. Zvezda je superiorna in igra vrhunsko. Tudi v Evroligi igra dobro, kar se kaže tudi s prevlado v Ligi ABA. Budućnost je tako kot vedno izjemno neugodna v Podgorici, letos pa igra dobro tudi v gosteh. Za druge pa ne vem. Cedevita me ni prepričala, Cibona nima slabe ekipe, a ni primerljiva z lani. Dobro je to za slovenska kluba, saj se lahko oba potegujeta za mesta, ki vodijo v Evropo.

Kar se tiče Krke, bi rekel, da so se preveč osredotočili in stavili vse skupaj na Armstead. Ko ga enkrat ni, se zelo pozna. Vidimo tudi v državnem prvenstvu, ko igrajo brez njega, so druga ekipa in imajo povsem drugačno igro. Tu se potem lovijo. Morda so nekoliko preveč stavili na mlade igralce oziroma mladi igralci ne znajo odgovoriti. Ne bom pametoval, ker ne podrobno poznam stvari, a dobil sem tak vtis. Armstead je vrhunski igralec, a vprašanje, ali bi lahko vso sezono nosil ekipo in igral v taki formi, če bi tudi igral vse tekme.

Glede Olimpije mi je ravno to všeč, da fantje igrajo. V nasprotju z lani, ko smo imeli na začetku ogromno težav, letos že na začetku igrajo dobro. Tu sta Marinović in Rupnik, ki prihaja s klopi in je bistveno samozavestnejši kot lani, mi pa smo bili praktično brez 'playa'. Rupnik je bil porinjen v ogenj, a psihično ni bil pripravljen na to veliko odgovornost. Začeli smo s šestimi porazi, kar nas je "teplo" vso sezono. Zdaj imajo na srečo dva dobra organizatorja igre, ki sta odlično vodila ekipo, in rezultat je viden. Marinović in Rupnik se odlično dopolnjujeta, tudi Pipan ju zna lepo rotirati.

Omenili ste Luko Rupnika. Vemo, da ste lani njemu veliko pomagali, tako kot tudi drugim mladim igralcem pri Olimpiji. Recimo Alen Omić je zdaj med glavnimi nosilci, tudi Rupnik igra vse več in vse bolje. Kako vi vidite, recimo, njun napredek?
Omić se tudi sam ne zaveda svojih rezerv. Zdovc je našel, kako naj rečem, najbolj pravo stikalo, ki ga mora obrniti, da ga na najboljši način izkoristi. Mislim, da je v reprezentanci odlično odigral. Fant mora dojeti, da je nosilec. Če si nosilec, moraš prevzeti odgovornost. Igrati moraš tako, da ne pustiš ekipe na cedilu. Tudi če ti v napadu ne gre, v obrambi narediš svoje delo. Taki morajo biti nosilci.

Rupnik je pa lani imel probleme v glavi. Bil je razočaran, saj je čutil, da mu od trenerjev do uprave ne zaupajo. Veliko sva se pogovarjala in ostajala po treningih ter dodatno metala mete, ki jih on sicer zadeva, a jih na tekmah ni zaradi pomanjkanja samozavesti. Po prihodu Vladovića je prišlo do situacije, ko je mislil, da bo popolnoma izpadel iz rotacije, ko se bo vrnil Jackson. Rekel sem mu samo, da mu govorim iz izkušenj, da se nikoli ne sme predati. Vedno moraš ostati na ravni in delo na treningih ne sme nikoli pasti. Daš od sebe na treningu vsakič vse, četudi veš, da ne boš igral. Rekel sem mu, da zagotavljam, da bo do konca sezone dobil priložnost. Nato je Jackson odšel, Vladović je bil veliko poškodovan in naenkrat smo imeli Rupnika in Marinellija, ki sta lepo odigrala. To je Rupniku dalo samozavest za delo čez poletje in zdaj kaže ta svoj talent.

Dolgo niste imeli neposrednega stika z državnim prvenstvom, ampak le z ligo za prvaka, kar je vendarle nekaj drugega. Kakšna se vam zdi kakovost, če jo primerjate s časom, ko ste vi začenjali?
Zdaj sem prvič znova v stiku s slovensko ligo. Lahko rečem, da je vse skupaj zelo izenačeno. Tega nisem pričakoval. Če se spomnim, ko sem bil v Kranju v 90. letih, a to je neprimerljivo, saj je bil takrat denar v vseh klubih in pravi profesionalizem. Vsaka ekipa je imela dva dobra tujca. Zdaj je to drugače. Kakovost je bila tedaj velika in zdaj je padla. Tujci pridejo za majhen denar in pridejo zato, ker nečesa ne dobiš pri domačih, a ni dodane vrednosti. Ko so včasih prišli tujci, smo se mi od njih nekaj naučili, zdaj se pa tudi tujci učijo. Kakovost je padla, a mi je všeč, da je izenačeno. Za zdaj z izjemo nas, ki imamo srečo, da imamo ta zmagoviti niz, je vse skupaj zelo izenačeno. Dvakrat, recimo, izgubiš, pa si že na sredini lestvice. Mislim, da je izenačenost dobra za slovensko košarko.