V oddaji Vroči mikrofon na Valu 202 je Franci Pavšer mlajši gostil predsednika Košarkarske zveze Slovenije Romana Volčiča in direktorja Urada vlade za komuniciranje Darijana Koširja. Oba sta se strinjala, da je to izjemna priložnost za Slovenijo, ki potrebuje boljšo športno infrastrukturo.
Večjega športnega dogodka Slovenija ne more organizirati
''Evropsko prvenstvo v košarki je največji športni dogodek, ki si ga Slovenija lahko privošči v tem trenutku. To seveda mislim brez podcenjevanja ostalih dogodkov. Nogometnih prvenstev in olimpijskih iger verjetno Slovenija nikoli ne bo mogla organizirati. EP v košarki je torej edina dosegljiva vrhunska športna prireditev, ki bi jo lahko organizirali. Imamo reprezentanco, ki ima ogromno podporo navijačev. Spremljajo jo v velikem številu tudi v tujini. Na organizacijo smo lahko pomislili, ko je bila zgrajena dvorana v Stožicah. To je bila izpolnitev dolgoletne želje, zato smo se odločili za kandidaturo,'' je pogovor začel Volčič.
Veliko pozitivnih stvari za državo
''Reprezentanca lahko doseže vrhunec, na domačem igrišču se velikokrat zgodi, da nekatere izbrane vrste presežejo svoje realne zmožnosti. Ostali glavni učinki so tudi promocija Slovenije. Košarka je zelo priljubljen šport, prenosi tekem gredo v ogromno držav. Približno 200 milijonov gledalcev si tako prvenstvo ogleda pred televizijskimi sprejemniki. Izkušnje iz preteklih prvenstev kažejo, da se ustvari vsaj 30 milijonov evrov prometa. To je velik plus za slovenski turizem. Predvidevamo, da bo prišlo osem izmed prvih desetih zunanjetrgovinskih partneric Slovenije. To je velika priložnost za gospodarstvo in za promocijo države,'' je številne razloge za organizacijo navedel predsednik KZS-ja.
Vlada ima še celo vrsto varčevalnih ukrepov
O stroških je najprej spregovoril Košir: ''Odločitev je lahka le na videz. Ko izračunamo prihodke in stroške smo zelo hitro v plusu. Prvi problem je zagotovitev prijavnine za prvenstvo, ki znaša po zadnjih pogajanjih 6,5 milijona evrov. Še približno toliko denarja bi moralo ministrstvo za šolstvo in šport zagotoviti za izgradnjo dveh novih dvoran, ki sta nujni za potrebe tega prvenstva. Prijavnina je 6,5 milijona v roku petih do šestih let, ne sliši se tako veliko, a treba je upoštevati, da se vlada trenutno ukvarja s celo vrsto varčevalnih ukrepov (plače v javnem sektorju, pokojnine, krčenje drugih stroškov). Nekako je v določenem primeru ''nepopularno'' reči, da denar za košarko je, za ostale stvari ga pa ni. Ministra in predsednika vlade je treba razumeti, da hočeta do zadnjega centa natančno izračunati stroške do seje vlade, ki bo v četrtek. Odločitev v prid prvenstvu je zelo blizu, a ne bi rad ničesar napovedoval, pustimo ministrom zadnjo besedo,'' je dvome vlade pojasnil Košir.
Javnost podpira organizacijo EP-ja
''Prihodki bodo morda še višji, 30 milijonov je le neka groba ocena. Že na prvenstvu v Litvi bo sodelovalo 24 reprezentanc, toliko jih bo na EP-ju tudi leta 2013, promet bo torej veliko večji od dozdajšnjega. Večji bo promet od prodaje vstopnic, zelo pomembna je potrošnja navijačev. Zelo pomemben je tudi prihodek od neodliva navijačev. Če bi bilo prvenstvo npr. v Nemčiji, bi tja odšlo 4.000 do 5.000 navijačev in bi en teden tam zapravilo vsaj 700 evrov po osebi. Zdaj bo ta denar ostal doma,'' je povedal Volčič.
Košir je seveda pozorno spremljal želje javnosti: ''Javnost je temu prvenstvu zelo naklonjena. Upam, da bodo vsi razumeli, da je to investicija v dvorane, gospodarstvo bo od tega nekaj imelo.''
Poljaki so zaslužili
Leta 2009 je evropsko prvenstvo gostila Pojska, Slovenija je končala na sijajnem četrtem mestu. Analizo po prvenstvu je predstavil nekdanji član poljske košarkarske zveze Marcin Widonski: ''Z očmi navijača je bila to za državo velika prireditev, vendar vse ni bilo tako, kot smo pričakovali. Tekmovanje je bilo v več krajih, kjer so ljudje sledili prvenstvu, v ostalih krajih pa ni bilo zanimanja. Pridobili smo na prepoznavnosti, prišlo je veliko navijačev, še posebej veliko je bilo Slovencev. Ostajajo le lepi spomini, težko bi izpostavil kakšen negativen učinek prvenstva. Poljska košarkarska zveza je tudi zaslužila.''
Pozitivna izkušnja z rokometnim EP-jem
Zanimiva je tudi primerjava z rokometom. Leta 2004 je Slovenija gostila evropsko prvenstvo. Vodja tekmovanja je bil Leon Kalin. ''Proračun smo sestavili na treh nivojih. Od naših pokroviteljev smo dobili 1.250.000 nemških mark, nato je bila tu še prodaja vstopnic in pa prodaja marketinških pravic. Skupno je proračun znašal pet milijonov nemških mark. Cilj je bil predstavitev Slovenije, seveda pa tudi medalja. Zasedenost dvoran je bila izjemna. Veliko je odvisnega od prodaje vstopnic, to je glavni vir zaslužka,'' je poudaril Kalin.
Dvorane niso vedno polne, so pa vedno razprodane
''Poleg Kotizacije za Fibo je cena prvenstva 7,5 milijona evrov. Največji stroški so nastanitev, varovanje in prevozi vseh ekip. Tu je še produkcija tekem, računamo na veliko število prostovoljcev. 7,5 milijona stroškov bomo pokrili z vstopnicami in marketinško dejavnostjo. Fiba je pripravljena tudi zamižati pri kapaciteti kakšne nove dvorane. Pomembno je, da bodo dvorane primerne za organizacijo takega dogodka, tudi če bodo imeli nekaj sto sedežev premalo. Predvideno je, da bi z vstopnicami pokrili približno polovico tega zneska. V Turčiji smo na svetovnem prvenstvu videli, da dvorane niso vedno polne, so pa razprodane, ker se veliko tekem proda v paketih. Vsi pogledajo tekmo svoje reprezentance, nato pa odidejo v mesto na pivo, če nato ni kakšna zanimiva tekma,'' je analize KZS-ja predstavil Volčič.
Šešok: Kotizacija je absolutno previsoka
Ideja o kandidaturi je dozorela že v času prejšnjega predsednika KZS-ja Dušana Šešoka, ki pa ima zdaj nekaj pomislekov: ''Predvideno je bilo tri milijone kotizacije. To je bilo še pred gospodarsko krizo, zato me zelo preseneča, da je šla Fiba v tako povišanje. To so naredili, ker so mislili, da bodo prvenstvo organizirali v Italiji. Slovenija mora vztrajati pri kotizaciji v višini treh milijonov evrov. Če je bila v času gospodarske raste kotizacija tri milijone, kako je lahko zdaj v krizi 6,5 milijona. Vse sile je treba usmeriti v to, da ostanemo pri tej kotizaciji, tudi za ceno, da EP-ja ne dobimo. O stroških prvenstva se sploh veliko ne govori, 7,5 milijona evrov pa ni lahko zagotoviti.''
Prvenstvi mlajših članov sta prinesli izgubo
Šešok ima iz preteklosti že dve slabi izkušnji: ''Slovenija že ima nekaj slabih izkušenj, predvsem evropsko prvenstvo mlajših članov leta 1994 in tudi leta 2007. Leta 1994 smo morali pokriti izgubo v višini 800.000 evrov. Leta 2007 so skušali organizatorji v zadnjem trenutku prvenstvo odpovedati, sam pa sem šel do primorskih podjetij in sestavil konstrukcijo.''
Volčič: Vzemi ali pusti
Volčič je hitro odgovoril: "Za člansko prvenstvo je seveda veliko zanimanje pokroviteljev, interes gledalcev je ogromen, tu so še tuji navijači. Pri prvenstvu mlajših članov je vse drugače. Tudi mi menimo, da je bila prvotna kotizacija osem milijonov evrov zelo velik znesek. Leta 2004 so podelili tri prvenstva naenkrat, Španija, Poljska in Litva so odštele po tri milijone. Zdaj se je položaj spremenil, Fiba se zaveda, kakšen produkt prodaja. Lahko vzameš ali pustiš. Skušali smo se pogajati, a več kot 6,5 milijona evrov nismo mogli doseči."
Košir je bil prisoten tudi na poganjih v Münchnu: ''Gospod Šešok pozablja, da se je število reprezentanc povečalo na 24. Fiba ima v rokah večje orožje, kotizacija se lahko poveča. Razdeljena je na dva dela. O prvih štirih milijonih se sploh ni dalo pogovarjati, lahko bi kar odšli domov s pogajanj. Preostali denar pa je naložba držav v lastno promocijo.''
Tabor ni primerna dvorana
Delegacija Fibe je bila zadovoljna s cestno infrastrukturo in hotelskimi nastanitvami, ki na prejšnjih prvenstvih niso bile tako dobre. Manj so bili zadovoljni z dvoranami. Dvorani v Stožicah in Celju sta dobili zeleno luč, Tivoli in Koper sta rezervni prizorišči. Mariborski Tabor ni primeren za tekme evropskega prvenstva. Prenova bi ogromno stala, zato je ena od rešitev, da bi se v Mariboru zgradila nova dvorana. Predvideni sta novi dvorani v Novem mestu in na Ptuju, kjer bodo večino denarja vložile privatne družbe. Fiba potrebuje trdna zagotovila, da bosta končani.
Volčič se je strinjal: ''Ocena Fibe je zelo realna. Transportne zmožnosti in hotelske namestitve so nad njihovimi pričakovanji. Izstopa seveda zastarela dvorana Tabor. Potrebne so nove dvorane, treba pa je vklopiti tudi rezervne možnosti.''
Župan Muhič pričakuje večjo podporo države
Novo mesto, ki ima aktualnega državnega prvaka v košarki, ima deset let staro dvorano Leona Štuklja, ki sprejme manj kot 2.000 gledalcev. Prostor za novo dvorano je predviden okviru bodočega univerzitetnega kampusa v Dergančevju. Gradnja dvorane za 5.000 gledalcev je ocenjena na 13 milijonov evrov, mogoče jo je zgraditi do 2013.
''Razumljivo, da občina podpira ta projekt. Nudimo zemljišče in komunalno infrastrukturo za izgradnjo. Druga sredstva bo potrebno zagotoviti iz drugih virov (novomeško gospodarstvo, evropska skupnost in tudi država, ki se nekako otepa tega projekta),'' je poudaril župan Novega mesta Alojzij Muhič.

Dvorana na Ptuju bi koristila tudi termam in hotelom
Na Ptuju so izgradnjo dvorane s 5.000 sedeži načrtovali že pred dvema letoma, a realizacije še ni. Celotna naložba je ocenjena na 17 milijonov evrov. Dvorano nameravajo postaviti na pomožnem nogometnem igrišču mestnega stadiona na robu srednjeveškega mestnega jedra.
''Mestna občina Ptuj vlaga v zemljišča, na ministrstvu za šolstvo in šport smo dobili sklep za sofinanciranje v višini 2,5 milijona evrov, to so evropska sredstva, ostalo je stvar zasebnih investitorjev,'' je pojasnil ptujski župan Štefan Čelan in dodal: ''Če želimo izkoristiti naše termalne kapacitete, hotel in ostalo, potem moramo imeti tako dvorano za priprave domačih in tujih ekip. Tudi v dvoranskih športih se želimo prebiti višje, zato je taka dvorana nujno potrebna. Tu so še vzporedne prireditve, trenutno nimamo primernega objeta za velike kulturne prireditve. Vzdrževanje takega objekta nas bi stalo od štiri do šest evrov na kvadratni meter.''
Košir: Športna infrastruktura v Sloveniji je na psu
''6,5 milijona kotizacije bi vlada pokrila, zapleta se pri stroških za dvorane. Dobivamo nove ponudbe iz drugih slovenskih krajev. Javili so se z Jesenic in tudi iz Kopra. Morda dobimo dvorano v Mariboru, ki bi služila tudi potrebam univerzijade. Na stroške izgradnje dvorane se ne sme gledati kot na stroške, to je vendar investicija. Športna infrastruktura v Sloveniji je na psu. Videli smo, kakšen premik smo doživeli v Stožicah. Nove objekte si Slovenija zasluži,'' je bil odločen Košir.
Italija odvrnila ostale kandidatke
Nenavadno je dejstvo, da za prvenstvo kandidira le Slovenija. Ob vseh teh predvidenih pozitivnih učinkih bi se za organizacijo moralo potegovati veliko držav. ''Češka, Nemčija, Hrvaška in BiH so odstopile tik pred tem, ko je bilo treba plačati stroške za resno kandidaturo. Večina teh držav je ocenila, da nimajo možnosti v boju z Italijo in Slovenijo, zato so odstopile. Osem milijonov je bilo za vse prevelik zalogaj. Razprtije v italijanski košarkarski zvezi in v italijanski vladi so odločilno vplivale, da so umaknili kandidaturo,'' je povedal Volčič.
Nemci in Francozi s skupno kandidaturo
Predsednik Košarkarske zveze Nemčije Ingo Weiss in novoizvoljeni predsednik Francoske košarkarske zveze Jean-Pierre Siutat sta danes v Berlinu naznanila skupno kandidaturo obeh držav za organizacijo evropskega prvenstva 2015. Gre za (poleg Italije in Španije) dve izmed tradicionalno najmočnejših nacionalnih košarkarskih zvez, ki sta EP že organizirali - Nemčija nazadnje leta 1993, Francija pa 1999.
''V naslednjih desetih letih lahko kar pozabimo, da bomo to prvenstvo lahko organizirali, saj se bodo prijavljale gospodarsko najmočnejše države,'' je pogovor zaključil Košir.