Eden najboljših slovenskih košarkarjev vseh časov je leta 1988 z jugoslovansko reprezentanco v Seulu osvojil srebrno medaljo.

Štiri leta pozneje je bil v dresu Slovenije zelo blizu uvrstitve na igre v Barceloni, a se je njegov met za tri točke na odločilni tekmi proti Skupnosti neodvisnih držav v zadnji sekundi tekme odbil iz koša. Svoja razmišljanja o olimpijskih igrah je delil posebej za MMC.

Kako se spominjate svojega olimpijskega nastopa?
To se je zgodilo pred 20 leti, kar se mi zdi res že dolgo nazaj, nekakšno drugačno življenje. Moji spomini so lepi. Če sem pošten, v tisti reprezentanci nisem imel velike vloge in sem si ime šele gradil. Medalja mi je dala neki poseben status.

Obstaja kakšna razlika med olimpijskimi igrami, evropskimi ter svetovnimi prvenstvi?
Meni osebno niti ne. Olimpijske igre v tistem času v košarki niso bilo tako močne. Evropska in svetovna prvenstva so bila močnejša, tako da je imel uspeh na teh tekmovanjih večjo težo.

Kaj pa bivanje v olimpijski vasi?
To je edina posebnost tega tekmovanja, saj smo bivali skupaj s športniki iz vseh preostalih športov. Sicer pa je bilo že takrat tako, da so največje zvezde bivale v posebnih hotelih.

Ste spremljali kvalifikacije v Atenah?
Ne, saj sem bil na dopustu v ZDA, tako da sem ujel samo drugi polčas obračuna proti Portoriku. Reprezentanca se sicer ni uvrstila na olimpijske igre, a mislim, da je neki napredek opazen. Če gledamo skozi daljše obdobje, napredujemo. Včasih smo obstali v skupini, zdaj prihajamo do četrtfinal. Slovenija je majhna država, a imamo velik in kvaliteten kader. Za vrhunski rezultat se mora vse poklopiti in verjamem, da se bo tudi nam enkrat poklopilo. Mislim pa, da igralcem manjka malo več samozavesti.

Kdo je vaš favorit v Pekingu?
Vesel sem, da so bile tokrat dodatne kvalifikacije, saj bo s tem turnir še močnejši, kot če bi vstopnice delili izključno glede na enakovredno zastopstvo po celinah. Favoritov je več, a mislim, da bo tokrat Američanom le uspelo osvojiti zlato medaljo.

Kako podrobno boste spremljali igre v Pekingu?
Vse je odvisno od terminov. Podrobneje bom gotovo spremljal košarko in atletiko. Preostale športe najbrž le v tistih fazah tekmovanja, ko bo šlo "zares".

Slovenija ima kar nekaj športnikov, ki lahko v optimalnih razmerah posežejo po medalji. Imate kakšen nasvet, kako ravnati v ključnih trenutkih?
Nasvete je težko dajati. Mislim, da je to vrojeno v igralcu samemu. Lahko pomagajo trenerji in psihologi, a mislim, da je tisto glavno v športniku samemu - ali to ima ali pa ne.

Slavko Jerič