Umirjeno, brez strahu, z odkrito ambicioznostjo napoveduje, da bo Slovenija na Eurobasketu 2009 vpletena v boj za odličja - Jure Zdovc.
41-letni Konjičan je zaslovel kot eden najboljših obrambnih igralcev svojega časa, kot član udarne peterke reprezentance Jugoslavije je osvojil tako rekoč vse (srebro na olimpijskih igrah, svetovni in dva evropska naslova), z Limogesom je leta 1993 slavil v Evroligi. Po upokojitvi je v različnih vlogah ostal blizu parketa, zdaj pa je pred največjim izzivom v karieri - kot selektor košarkarske reprezentace Slovenije želi poseči po samem vrhu.

Pred tremi tedni ste v enem izmed intervjuju dejali, da vas s košarkarske zveze še nihče ni klical, vendar da ste pripravljeni voditi reprezentanco. Kdaj je prišlo do prvih stikov?
Kar kmalu po tej izjavi. Imel sem nekakšne "naznanitve", da sem na širšem spisku kandidatov. Zato sem, odkrito povedano, razgovor z KZS tudi pričakoval. Kaj jih je prepričalo, ne vem, sem pa vsekakor vesel. Ko postaneš selektor, čez noč preideš v realnost. Moraš začeti razmišljati o vseh težavah, ki te na tej poti čakajo. Jaz sem si postavil visoke cilje, zagotovo bo prva naloga prepričati vse igralce, da se udeležijo te akcije. Prepričan sem, da kot sem sam videl, veliko igralcev podobno razmišlja kot jaz, kar je velika prednost in jih ne bo treba prepričevati. Za tiste, ki ne verjamejo, pa imamo kar nekaj časa, da jih prepričamo, da smo sposobni iti proti samemu vrhu.

Iztok Rems, Matej Avanzo in novi direktor Mario Kraljevič bodo že v začetku naslednjega leta obiskali košarkarje po Evropi in v ZDA. Boste z igralci poskušali navezati stike že predtem?
Dejansko o tem nisem razmišljal. Dokler ne bom našel kluba, bom skušal govoriti predvsem s trenerji in si pogledati kakšno njihovo tekmo. Vsi vemo, da trenerji najbolje poznajo svoje igralce. Celoten štab bo obiskal igralce in se z njimi pogovoril, seveda se bomo še predtem tudi mi skupaj usedli, tudi jaz bom osebno poklical igralce. Normalno, komunikacija mora biti. Vemo, da so prvenstva naporna, da so igralci pod velikimi pritiski, napor je izreden. Vem, da jim ni lahko, da že v tem trenutku razmišljajo o evropskem prvenstvu.

Tukaj nas zanimata predvsem dve imeni: Rašo Nesterovič, ki je kategorično dejal, da ne bo več igral za reprezentanco, in Sašo Vujačič, ki se ni odzival že na prejšnje selektorjeve pozive.
Vsi igralci, tudi onadva sta v mojiih mislih. Tako Sašo kot Rašo, tukaj bi omenil tudi Udriha. Mislim, da je Beno dorasel in je sposoben z udeležbo pri tej akciji dodati kvaliteto tej ekipi.

Slovenija ima na papirju zelo močno ekipo, apetiti javnosti so zelo veliki. Kaj je po vašem mnenju manjkalo v preteklosti in kakšni so vaši cilji?
O preteklosti ne bom govoril, ker mislim, da se je brez pomena ozirati nazaj. Če nisi bil tam, je zelo težko biti pameten, mogoče celo vi novinarji veste bolje, ko ste bili na vseh teh prvenstvih. Jaz bom pometal pred svojim pragom! Prvič bom sestavil dober štab, nato opravil pogovore z vsemi, ki so bili na prvenstvih, da izvem čim več informacij, da se mi ne bi pretekle napake ponovile.

Koga si boste prizadevali pridobiti v trenerski štab? Lahko izdate kakšno ime?
Imam nekaj imen, ki jih bom poskušal v teh dneh, ko sem v Sloveniji, kontaktirati, da vidim, kakšen bo odziv.

Javnost je ob vašem imenovanju kar razdeljena. Nekateri vam očitajo pomanjkanje izkušenj?
Absolutno se strinjam. Vsekakor nimam, kar se vodenja reprezentanc, nobenih izkušenj. Imam osem ali devet prvenstev kot igralec, tako da ima javnost popolnoma prav, ko deloma podvomi o meni. Prav je tako in jaz imam rad, da je tako, kajti to še bolj poveča pritisk na mene. Bolj sem motiviran, da dokažem, da ni tako.

Pred časom ste se preselili v London, kjer študira vaša hčerka Aljana. Sledi zdaj vrnitev domov?
Ne vem, bomo videli. Prvi cilj glede tega mi je dobiti klub, tako da je vse odvisno od kluba.

Po leg selektorskega dela si torej želite prevzeti tudi kakšen klub?
Absolutno. Žal na KZS-ju profesionalna funkcija ni mogoča, jaz pa moram plačevati račune. Sem mlad trener, ambiciozen in preprosto moram delati. Meni je žal, da je prišlo do tega, da nimam kluba, ampak moji cilji so visoki, ambicije tudi, mogoče sem zato tudi malo izbirčen.

Junija ste zapustili Bosno, čeprav je bila njihova želja, da ostanete. Ste imeli od takrat že kakšno ponudbo?
V tem obdobju ne moreš imeti ponudb, saj so vsi klubi zasedeni. Dejansko lahko pride čez noč, nekomu dajo odpoved, dobiš klic, sprejmeš ali ne sprejmeš - to so odločitve v trenutku. Mogoče je v redu, da sem v Londonu, saj prvo tekmo na EP-ju igramo ravno z Veliko Britanijo.

V bogati igralski karieri ste dosegli tako rekoč vse, zamenjali ste tudi veliko trenerjev. Kdo vam je kot trener dal največ?
Imel sem srečo, da sem delal z velikimi trenerji. Vsak mi je dal nekaj, pri vsakem sem pobral tisto, kar menim, da je dobro. Na to vprašanje je težko odgovoriti, saj sama košarka gre tako hitro naprej, da marsikaj, kar so počeli ti trenerji, ni več aktualno. Res je, da se nekatere stvari nikoli ne spremenijo, nekatere pa so se bistveno.

R. K./T. G.