Nedelja, 4. junij 2006
Po treh mučnih dneh se je za naju z Miranom končal brutalni Akropolis rally. Žal ne tako uspešno, kot je sprva kazalo. Še včeraj popoldne sva držala šesto mesto v razvrstitvi svetovnega prvenstva skupine N PWRC, nato pa naju je športna sreča povsem zapustila. Včerajšnji dve prebiti pnevmatiki sta bili dejansko malenkost, glede na vse zaplete, kateri so naju pričakali zadnji dan rallyja.

Niti ene hitrostne preizkušnje nisem mogel odpeljati več normalno. Zjutraj nama je že po petih kilometrih prve HP odpovedal turbo polnilnik. Komaj sva se privlekla nazaj v servis, kjer je moštvo odpravilo težave, a nama hitrejše nadaljevanje enostavno ni bilo usojeno.

Na predzadnjem HP-ju nama je zablokirala zavorna čeljust, zaradi česar se kolo ni več vrtelo. Morala sva ustaviti, s kamnom prebiti zavorno cev in s tem sprostiti čeljust. Seveda sva posledično ostala brez zavor, le z ročno zavoro sva si lahko pomagala. Obenem je odpovedala še polgred, na poti proti zadnji HP pa še srednji diferencial. Sovoznik Kacin se je pošalil, da si bo moral zapisati, kaj nama je vse odpovedalo. Po vseh teh težavah točk svetovnega prvenstva, v soboto so se nam nasmihale vsaj tri, nisva mogla osvojiti. Vseeno je bil zame ta rally zelo velika izkušnja.

Sam nad sabo sem bil presenečen, kako dobro sem se znašel na povsem neznani makadamski podlagi. Z Miranom sva občutno stopnjevala čase, tudi napredovala po lestvici, a na koncu je pač zatajila tehnika. Na tako zahtevnem rallyju moraš to sprejeti kot del vsakdana. Zelo pa sem bil presenečen nad prijaznostjo organizatorjev, tudi vseh domačinov v Atenah ter policistov. Na vsakem koraku ti poizkušajo pomagati in rally Akropolis lani ni zastonj dobil naziva najboljšega rallya v svetovnem prvenstvu. Upam, da se v Atene še kdaj vrnemo.

Sobota, 3. junij 2006
Lahko rečem, da je za mano eden najtežjih dirkaških dni v moji karieri. Zadnji dve hitrostni preizkušnji sobotnega dne rallyja Akropolis sta vsem udeležencem rallyja pripravila pravi pekel. Enostavno ne morem opisati, kako te razmetava po cesti, ko se poizkušaš prebiti preko vseh teh skal.

Počutim se, kot bi prišel iz boksarskega ringa. Dobil sem kar nekaj udarcev v glavo, ker mi jo je vrglo ob sedež, tako da sem prav vesel prihoda v cilj. Kajti ceste so bile v nenormalno slabem stanju, nekajkrat sem nasedel na zaščitno ploščo motorja in oddrsal naprej brez stika koles s podlago. Žal sva danes z Miranom doživela tudi temnejšo plat rallyja. Po prvi popoldanski HP sva držala šesto mesto v konkurenci PWRC, nato pa sva na najdaljši HP rallyja, ta je bila dolga kar 37 kilometrov, prebila dve pnevmatiki. Izgubila sva kar 13 minut in padla na deveto mesto. Škoda tega pripetljaja, a to je sestavni del rallyja, s katerim se je potrebno sprijazniti. Upam, da nama bo uspelo preživeti še jutrišnji dan, ki bo verjetno najtežji doslej. Kajti obe jutrišnji HP sta bili že uporabljeni v dosedanjem poteku rallyja in ceste so tam že sedaj popolnoma razbite.

Petek, 2. junij 2006
Za mano je zelo naporen, a gledano v celoti čudovit dan. Danes smo zapeljali na tiste prave makadamske hitrostne preizkušnje, po katerih je najbolj poznan rally Akropolis. Res se je bilo danes zjutraj težko usesti za volan Mitsubishija in se skoraj brez izkušenj na taki podlagi podati v boj z najboljšimi vozniki sveta.

Ko sva se po prvih treh hitrostnih preizkušnjah vrnila v servisno cono, sem bil presenečen nad lastno hitrostjo. Začel sem nekoliko previdneje, nato pa sva z Miranom nadaljevala vse hitreje. A ta črta med hitro in varno vožnjo je na tako razbitih cestah sila ozka in veliko dirkačev jo je že prestopilo. Tudi favoriti so napovedovali, da bo letošnji Akropolis pravi boj za preživetje. Ceste so bile razbite, zato zelo zahtevne do pnevmatik in celotne avtomobilske tehnike.

Prav veseli me, da sva se z Miranom skoraj nepričakovano dobro ujela danes in odpeljala res odličnih šest hitrostnih preizkušenj. Pred odhodom na ta rally smo si potihoma želeli uvrstitve blizu dobitnikov točk, torej med prvo osmerico. Danes sva že po peti HP prevzela kar šesto mesto v konkurenci svetovnega prvenstva skupine N PWRC. Rezultat je res odličen, sploh če poznamo okoliščine našega nastopa. Moji konkurenti so se včeraj še držali za glavo, ko sem jim povedal, da bom tokrat prvič peljal Mitsubishija in da mi bo to prvi pravi makadamski rally. Tudi v tej luči sem zelo zadovoljen, da smo se znali prilagoditi in se hitro ujeti s svetovno elito. Seveda zaostanek za najboljšimi je, a tega lahko še tako odličen dirkač nadoknadi le z veliko izkušnjami in odpeljanimi rallyji na najvišjem nivoju.

Za nami je sicer le prvi dan, zato se še ne smemo veseliti. V bistvu si vsi težko predstavljamo, kako daleč je še do cilja tega rallyja. Jutri nas čaka šest hitrostnih preizkušenj, med temi tudi najdaljša, kar 37 kilometrov, dolga HP. Upam da bova z Miranom zdržala in da bo tudi dirkalnik še naprej deloval dobro.

Četrtek, 1. junij 2006:
Že kar nekaj dni sva z Miranom v Atenah, danes pa se je rally za naju vendarle pričel. Že zjutraj smo se nameravali udeležiti uradnega testa pred začetkom rallyja, a nas zaradi nepravilnega nosilca sedeža nanj niso spustili. Ekipa je nato to težavo odpravila. Prva hitrostna preizkušnja rallyja Akropolis je potekala na olimpijskem štadionu v Atenah. Prav vsi dirkači smo zelo težko čakali nastop pred več deset tisoč gledalci, ki so pripravili izredno vzdušje.

Z Miranom sva tokrat kot prva Slovenca del uradnega svetovnega prvenstva PWRC, zato sva se lahko na progo podala med prvimi v najini skupini. Dejansko sem se šele na štartu te HP prvič usedel v moj tokratni dirkalni avtomobil, kar res ni najbolj enostavno. A zelo zavito in drsečo preizkušnjo sem odpeljal tekoče in hitro, tako da sva bila kar tretja v prvenstvu PWRC. Začetek torej izredno dober, seveda pa je bil to le uvod v makadamski pekel, ki nas čaka v prihodnjih treh dneh.

Kar nekaj zanimivih stvari se nama je danes zgodilo. V boksih nas je obiskal šejk Nasser Al-Attiyah, ki vodi v skupnem seštevku prvenstva PWRC. Dirkač iz Katarja je zelo prijazen, sicer pa smo se spoznali že januarja v Monte Carlu. Skupaj z Nasserjem smo nato odšli še na uradno fotografiranje PWRC prvenstva. Rally Akropolis se je torej pričel, jutri pa nas čaka prvi izmed res zelo napornih treh dirkaški dni.

Sreda, 31. maj 2006
Za mano je nov naporen dan. Trening na tako razbiti progi te res pošteno zdela. Tekom dneva se sicer pripetijo tudi lepše stvari. Na kavi smo se dobili s tovarniškima WRC-voznikoma, Manfredom Stohlom in Henningom Solbergom, ki me je sprva celo zamenjal za svetovnega reli prvaka Sebastiena Loeba.

Francoz namreč na treningu vozi enakega Mitsubishija kot jaz. Popoldan smo bili že prosti, tako da smo opravili tehnični pregled, med katerim smo polepili tudi najinega mitsubishija lancerja EVO9. Prvič ga bova preizkusila jutri dopoldne na t.i. shakedown testu, ki se bo končal okrog trinajste ure po lokalnem času. Nato sledi nekaj počitka, zvečer pa vrhunska hitrostna preizkušnja na atenskem olimpijskem štadionu.

Torek, 30. maj 2006
Danes sva si z Miranom ogledala prvo polovico hitrostnih preizkušenj rallyja Akropolis. Lahko rečem, da je že ta del treninga pravo doživetje. Atene resnično dihajo s tem dogodkom. Na trasi sva po pričakovanju naletela na ceste, ki so povsem razbite. Prav zato se tu ne trenira s serijskimi, torej civilnimi avtomobili. Nekateri so se vozili s terenskimi vozili, večina pa kar s posebnimi dirkalniki. Tudi midva sva imela to možnost, vozila sva Mitsubishija sedme evolucije.

Ceste so res razbite in zelo zahtevne, ves čas med vožnjo te trese, udarci zaradi lukenj si ves čas sledijo. Svoje doda še velika vročina. Po vsaki hitrostni preizkušnji naju čaka spremstvo, ki preveri stanje avtomobila. V teh kratkih minutah se lahko tudi z Miranom nekoliko odpočijeva, pojeva na hitro malico.

Celoten ogled proge je časovno zelo omejen, zato nihče ne more na kosilo. Celoten ritem je popolnoma v znamenju svetovnega prvenstva in v takem vzdušju lahko dirkač le uživa. Tudi hitrostna preizkušnja na štadionu bo nekaj posebnega, izobesili so že slovensko zastavo, organizatorji pa pričakujejo 65 tisoč obiskovalcev. Jutri naju čaka zelo podoben dan. Zgodaj zjutraj se že odpravljava na progo, saj ne smeva pri tem izgubiti niti minute.

Ponedeljek, 29. maj 2006
V Atenah je še vedno zelo vroče vreme in z Miranom sva se že dobro navadila na tukajšnje podnebje. Danes smo urejali še zadnje podrobnosti za pričetek jutrišnjega treninga, imeli pa smo tudi nekaj časa za skok do hotelskega bazena.

Nekaj napetosti je že čutiti, saj nas obdajajo tudi preostala moštva, katere jutri čaka enako delo. Zapeljali se bomo preko polovice hitrostnih preizkušenj, preko vsake le dvakrat, in poizkušali narediti čim bolj optimalne zapiske. To je vse prej kot lahko, saj morajo vsebovati veliko majhnih podrobnosti iz vsakega zavoja. Po jutrišnjemu dnevu bom že imel pravo predstavo, kaj nas tu konec tedna čaka.

Nedelja, 28. maj 2006
Operacija Akropolis se je zame in sovoznika Mirana Kacina danes dejansko začela. Pred tednom dni smo se šele dogovorili za nastop, nato usklajevali podrobnosti, v petek pripravili še tiskovno konferenco, danes pa sva že odpotovala v Atene. V Grčiji naju je pričakalo zelo toplo vreme, saj so temperature gibljejo čez 30 stopinj Celzija.

Danes je za naju še sproščen dan. Zadnje popoldanske ure bova namenila spoznavanju s člani moštva OMV CEE World Rally Team in privajanjem na grško podnebje. Ob bazenu našega hotela sem se srečal s Poljakom Lezsekom Kuzajem, ki je trenutno drugi v skupnem seštevku svetovnega prvenstva skupine N PWRC. Pravi, da bo letošnji Akropolis znova tisti pravi. Torej robusten makadamski reli, ki bo vsem posadkam prinesel precej težav. Pojutrišnjem se bova z Miranom podala na ogled proge. Tudi to je na takem nivoju precej stresno opravilo.

Celoten urnik treninga je natančno določen, le dvakrat se lahko zapeljeva preko enega samega HP-ja. S serijskim avtomobilom voziti po teh slabih cestah je prav tako zahtevno, saj je treba paziti, da ne prebiješ pnevmatike. Upam, da ne bo kakšnih nevšečnosti.

Jutri naju čaka krajše testiranje s starejšo evolucijo mitsubishi lancerja. Predvsem bi se rad dobro ujel s podlago, ki je zame tu največja neznanka. Danes je bilo vzdušje še sproščeno, jutri pa se začnejo dnevi, ki potekajo že popolnoma v klasičnem tekmovalnem ritmu. Ta se bo proti koncu tedna le še stopnjeval.