Boji za naslov državnega prvaka pa so v zadnjih letih postali dokaj nezanimivi, saj je za zmage konkurenčnih vedno manj dirkačev in dirkalnikov, tako da se da prvaka pravzaprav napovedati še pred začetkom sezone.

Finančna kriza je v zadnjih letih krepko oklestila slovenski avtomobilski šport, število aktivnih posadk v najdražjem, a obenem najprestižnejšem dirkaškem športu pri nas - reliju -, se je precej zmanjšalo, tiste posadke, ki vztrajajo, pa se praviloma odločajo za nekakšen varčevalni program, zato ni presenetljivo, da se pojavlja ogromno tehničnih težav.

Samo en res vrhunski dirkalnik
V slovenskem prvenstvu trenutno sodeluje en sam res vrhunski dirkalnik, škoda fabia razreda super 2000, ki ga upravlja zmagovalec Saturnusa Aleks Humar, naslov državnega prvaka pa bi s tem avtomobilom lahko osvojil tudi dirkač bistveno slabših kvalitet, kot jih ima v slovenskem prostoru nesporno izjemno hitri Idrijčan.

V Angliji našli zmagovalno formulo
Glede na to, da nič ne kaže, da bi Slovenija kaj kmalu lahko postala finančni eldorado sredi Evrope, bi veljalo začarani krog vedno skromnejših dirkaških projektov in posledično vedno manjšega zanimanja za ta šport nekje presekati. Pri tem ni treba odkrivati Amerike, saj so eksperiment že naredili tam, kjer je dirkanje doma – na Otoku. Eno najmočnejših nacionalnih prvenstev v reliju, to je angleško prvenstvo, je že pred leti s posebnim sistemom točkovanja omogočilo boj za naslov prvaka tudi tistim z manj zmogljivimi dirkalniki, od letos pa je prvenstvo razpisano samo za razmeroma poceni dirkalnike na dvokolesni pogon. Naslednje leto jim bodo sledili Avstralci in morda še kdo. Ali bi lahko sledila tudi Slovenija in skušala poceniti državno prvenstvo, tako da bi absolutni naslov prvaka razpisala za dirkalnike ene od nižjih divizij?

Dvokolesni pogon bi izenačil konkurenco
Nekdanji državni prvak Boštjan Logar, ki je letos eden najhitrejših med tistimi z dirkalniki na dvokolesni pogon, je povedal: "Da bi se lahko na primer 10 dirkačev enakovredno borilo za naslov prvaka, bi moralo biti prvenstvo zagotovo razpisano za razred avtomobilov na dvokolesni pogon. Drugače ne bi mogli dobiti tako širokega kroga. Takšno prvenstvo bi sam takoj podprl, saj kot dirkač lahko napreduješ le, če imaš ostro konkurenco. Z lahkimi zmagami gotovo ne napreduješ. Vendar pa kar močno dvomim, da bo do uveljavitve te ideje prišlo. Preveč je različnih interesov."

Pomisleki so, da pokroviteljev tako prvenstvo ne bi več zanimalo. Pa da bi naši dirkači na mednarodni sceni postali nekonkurenčni. Vendar slovensko prvenstvo tudi tako, kot je, pokroviteljev ne zanima preveč in tudi trenutno so naši dirkači mednarodno zelo slabo konkurenčni. Tisti, ki pa so konkurenčni, lahko tako ali tako v mednarodnih tekmovanjih nastopajo z drugače zastavljenimi projekti.

Danes se prvenstvo tako rekoč kupi
Pridobitve pa bi lahko bile velike. Dvokolesno gnani dirkalniki so v zadnjih letih postali dovolj atraktivni, tako po videzu kot po zvoku. Državni prvak bi bil lahko tisti, ki bi znal skozi sezono napredovati, najti pravo mero tveganja in čim natančneje nastavljati svoj dirkalnik. To bi bile tiste prave lekcije iz dirkaškega učbenika. Danes se naslov državnega prvaka tako rekoč lahko kupi s pravim dirkalnikom. Zagotovo bi se znižala povprečna starost tistih v slovenskem vrhu, ki je danes bliže 40 letom kot 30. In v takšnem prvenstvu bi morda nekoč le lahko vzgojili kakšnega obetavnega mladega dirkača.

Peljhan: Izgubili bi polovico gledalcev
Veteran slovenskega relija Darko Peljhan opozarja, da se povsem izgnati dirkalnikov na štirikolesni pogon s slovenskih cest vendarle ne bi smelo. "Če bomo naredili tako kot Angleži, ki ne priznavajo več dirkalnikov na štirikolesni pogon, bomo izgubili polovico gledalcev. Bi pa bilo treba razmisliti, ali bi naslov prvaka razpisali za eno od nižjih divizij. Tudi sam sem se že poigraval z mislijo, da bi kdaj nastopil v takšnem dirkalniku in se pomeril s širšim krogom dirkačev. Za popestritev dirkaške sezone se bom po slovenskem prvenstvu letos udeležil nekaj italijanskih relijev na makadamu. Tam je bistveno več užitka," je povedal Peljhan.

Humar: Izenačenost prinašajo cenovno dostopni dirkalniki
Dirkaška srenja si ni povsem enotna v tem, kako naj bi v prihodnje izgledalo slovensko prvenstvo in s kakšnimi dirkalniki, vendar pa je iz odgovorov očitno, da s trenutnim stanjem dirkači niso zadovoljni. Celo vodilni Aleks Humar, ki ima ob nespornem dirkaškem znanju in izkušnjah letos v rokah volan najboljšega dirkalnika v Sloveniji in naslov državnega prvaka na pladnju, se strinja, da osvojitev prvenstva v takšni konkurenci, kot je letos, ne prinese tolikšnega zadovoljstva, kot so mu ga pred leti boji v nižjih divizijah, ko je dobival tesne obračune s številnimi nevarnimi tekmeci.

"Podprl bi to zamisel, če bi se boj za naslov prvaka omejil do razreda R2. Dobro pripravljeni avtomobili razreda R3 pa lahko stanejo enkrat več od Peljhanovega mitsubishija, kar pomeni, da bi si nekdo z velikim finančnim vložkom spet lahko zagotovil prednost. Če hočemo izenačenost, se moramo omejiti na cenovno dostopne dirkalnike. To bi bilo potem zanimivo tako za voznike kot za gledalce," je povedal Humar.

Zgled jadranska košarkarska liga?
Za rešitev slovenskega relija kroži še nekaj idej. Ena je, da bi se vnovič povezal prostor nekdanje Jugoslavije, tako kot v košarkarski jadranski ligi. Namesto nekaj šibkih nacionalnih prvenstev bi lahko dobili eno razmeroma solidno. Tudi pokrovitelji bi imeli na teh trgih verjetno nekaj interesa. Pojavlja se tudi vedno več zanimanja za organizacijo kratkih sprinterskih ali pozivnih relijev. Ti sicer ne vključujejo pomembne prvine relija, to je vzdržljivosti. Že dejstvo, da ta hip kroži veliko idej o prihodnosti slovenskega relija, je znak, da je s trenutnim stanjem prvenstva redko kdo zadovoljen.