Kokalj si je v časih, ko je bila beseda marketing v našem prostoru nepriljubljena ali celo prepovedana, zamislil, kako bi se tovarna žarometov in meglenk promovirala z odmevno dirkaško prireditvijo. Relija Saturnus danes ni več, kakor tudi ni več tovarne pod tem imenom, 40 let te dirke pa je bilo povod za nastanek nove knjige Usodna strast 2 novinarja Gregorja Pavšiča, ki zajema veliko zanimivih zgodb ne le iz Saturnusa, pač pa iz celotne zgodovine slovenskega avtomobilizma, ki je daljša, kot bi si človek mislil.

V knjigi je denimo zapisano, da je prva slovenska posadka na reliju Monte Carlo nastopila že pred drugo svetovno vojno. Izid knjige je bil tudi razlog za srečanje slovenskih dirkačev številnih generacij.

Srečanje slovenskih dirkačev številnih generacij
Slovenski dirkaški prostor je v petek doživel nekakšen "reunion", vnovično združenje vseh, ki so v slovenskem avtomobilskem prostoru osvajali naslove prvakov, pa kakšnega tudi v evropskem merilu. Danes slovenski avtomobilizem nima zvezdnikov, čeprav še vedno vrhunske dirkače, nekoč pa so bili glavni slovenski dirkači zvezde na ravni alpskih smučarjev in skakalcev.

Brane Küzmič, Aleš Pušnik, Romana Zrnec, Dagmar Šuster, Franci Jerančič, Darko Peljhan, Andrej Jereb. To je le nekaj imen iz bogate zgodovine adrenalinskega športa na štirih kolesih. Druži jih usodna strast, druži jih tudi nastopanje v knjigi Usodna strast 2. Enka pred šestimi leti je bila malo bolj mednarodno obarvana, dvojka, ki je izšla ta teden, kot pravi avtor, novinar Gregor Pavšič, je povsem slovensko usmerjena:

Za 350 strani zgodb. In še jih je precej ostalo!
"Ko sem se pogovarjal z dirkači in jim povedal, da delam knjigo le o slovenskem avtomobilskem športu, je marsikdo rekel, ali bo dovolj materiala za celo knjigo. Lahko rečem, da ima knjiga 350 strani, pa je še veliko stvari ostalo neobjavljenih. To je zanimivo, saj avtomobilski šport v Sloveniji ne sodi med najbolj opazne, toda ima veliko zanesenjakov, ki vanj vlaga veliko časa in energije. Vsak med njimi ima neko zgodbo."

Kaj je pri tej strasti do avtomobilskega športa tako usodnega, tako drugačnega v primerjavi s preostalimi športi? "To je ta strast, ki nekoga, ki prvič posede v dirkalni avtomobil, priklene, da si za desetletje ali dve pečen. Potem gre veliko denarja, časa in energije v ta šport. To je adrenalinska odvisnost, ki ji je težko reči ne."

Küzmič: Kdor je takrat dirkal, je bil junak
Ko govorimo o zgodovini slovenskega avtomobilskega športa, ne moremo mimo legendarnega Braneta Küzmiča, med drugim zmagovalca prvega relija Saturnus, katerega 40. obletnico oznamujemo ta teden. Prav veliko se Küzmič tistega prvega Saturnusa ne spomni, morda tudi zato, ker je potekal izključno ponoči, kot med drugim izvemo iz omenjene knjige. Iz današnjega zornega kota se zdi nočna dirka nesmisel, takrat pa nekaj povsem samoumevnega, saj je dirko organizirala tovarna žarometov in jih tudi testirala na dirki. Brane Küzmič, ki je kraljeval v jugoslovanskem prostoru in postal tudi tako imenovani amaterski prvak Evrope, o svojih začetkih:

"Moja prva dirka v reliju je bila pri 28 letih. Danes pri teh letih nekateri že končujejo kariero. Prej nisem imel možnosti, saj še nisem zaslužil za avto. Kdor je takrat dirkal, je bil junak. To je bilo popularno, saj na cestah ni bilo športnih avtomobilov, ampak fičoti in stoenke."

Romana Zrnec znala odgovoriti na zbadljivke
Še eno ime, ki ga v povezavi z zgodovino slovenskega avtomobilizma prav tako izstreli vsak navdušenec nad tem športom, je Romana Zrnec. Svoj čas je na reliju Saturnus osvojila drugo mesto oziroma prvo med domačimi, to je bilo takrat jugoslovanskimi udeleženci. Kako da je posegla v tradicionalno moško domeno?

"To je bilo slučajno. Moja želja je bila, da bi se kaj naučila. Sploh nisem vedela, za kakšen šport gre. Ko sem se vključila, se je izkazalo, da sem se morala vsega naučiti sama."

Romana Zrnec je z užitkom premagovala dirkaške kolege in se danes z nasmehom spominja tudi drobnih provokacij, ki jih je bila deležna: "Če govorimo o prvem Renaultovem avtomobilu, je bilo nekako takole: kako škoda avtomobila, da bo šel v graben. No, na koncu so mi čestitali za rezultat."

Veliko je še zanimivih zgodb, skratka občasno je prav zabavno nekaj od njih iztrgati iz objema pozabe.