Steve Marlet (desno) je Sloveniji zabil dva gola. Foto: EPA
Steve Marlet (desno) je Sloveniji zabil dva gola. Foto: EPA
Kajsa Bergqvist
Kajsa Bergqvist je v Helsinkih postala svetovna prvakinja. Foto: EPA
Bode Miller
Bode Miller je v zadnjih letih eden glavnih zvezdnikov v svetovnem pokalu. Foto: EPA
Wilt Chamberlain
Wilt Chamberlain je marca 1962 dosegel 100 točk na eni tekmi. Foto: EPA
Igor Astarloa
Pred šestimi leti v Kanadi je na cestni dirki elite naslov svetovnega prvaka osvojil Španec Igor Astarloa. Foto: EPA

Slovenski nogometaši so na gostovanju v Parizu doživeli najhujši poraz v zgodovini in padli na realna tla. Varovanci Bojana Prašnikarja so tekmo začeli bojazljivo, kot da so se ustrašili polnega Stade de Francea in zvenečih nasprotnikov. Že v 9. minuti sta Patrick Vieira in Steve Marlet lepo odigrala, Vieira je sam prišel v kazenski prostor in Marko Simeunovič je bil brez moči. Razpoloženi Marlet je zadel v 35. in 64. minuti. Slovence sta dokončno potopila Sylvain Wiltord (79.) in Sidney Govou (87.).

1975
Rodila se je ameriška atletinja Marion Jones, padla junakinja šprinta. Na olimpijskih igrah v Sydneyju je načrtovala pet zlatih medalj, osvojila pa tri: na 100 m, 200 m in v štafeti 4 x 400 m. V skoku v daljino in v štafeti 4 x 100 m je bila bronasta. Ker je leta 2007 priznala, da so bili njeni izjemni dosežki plod jemanja nedovoljenih poživil, so ji vse medalje vzeli. Ostala je brez medalj, brez ugleda in brez denarja. V zadnjih letih se je posvetila košarki. Zaigrala je v Ligi WNBA za ekipo Tulsa Shock.

1976
Rodila se je atletinja Kajsa Bergqvist, zvezdnica skoka v višino. Njen osebni rekord je 2,06 metra. Na olimpijskih igrah v Sydneyju je Švedinja osvojila bronasto medaljo, v Atenah pa zaradi poškodbe ni nastopila. Na svetovnem prvenstvu v Helsinkih leta 2005 je preskočila 202 cm in se veselila zlatega odličja.

1977
Rodil se je ameriški alpski smučar Bode Miller. Leta 2002 je na olimpijskih igrah v Salt Lake Cityju osvojil srebro v kombinaciji in veleslalomu. V svetovnem pokalu je nekaj let neuspešno lovil skupno zmago. Imel je preveč odstopov. V sezoni 2004/05 je vendarle dvignil veliki kristalni globus. Postal je drugi smučar, ki je zmagal v vseh disciplinah v isti sezoni (leta 1989 je to uspelo Marcu Girardelliju). Na svetovnem prvenstvu leta 2003 v St. Moritzu je zmagal v veleslalomu in kombinaciji, v superveleslalomu pa je bil drugi. Na SP-ju v Bormiu leta 2005 je slavil v obeh hitrih disciplinah. Leta 2007 je drugič postal skupni zmagovalec svetovnega pokala, v katerem ima 32 posamičnih zmag. Življenjske sanje je izpolnil na olimpijskih igrah v Vancouvru 2010, ko je osvojil vsa tri odličja. V superkombinaciji je bil zlat, v superveleslalomu srebrn, v smuku pa bronast.

1993
Umrl je Stane Urek, legendarni radijec, ki je bil najpomembnejši zagovornik množičnega udejstvovanja v športu pri nas. Nepozabna so jutra, v katerih je na prvem programu Radia Slovenija s telovadcem Tomažem Slovence spodbujal k rekreaciji. Za njegovo delo mu je Mednarodni olimpijski komite (MOK) pod pokroviteljstvom predsednika Juana Antonia Samarancha posmrtno podelil najvišje priznanje MOK-a na področju športne rekreacije. Urek, ki se je rodil leta 1931, je tudi Bloudkov nagrajenec.

1997
Po 256 kilometrov dolgi dirki je v San Sebastianu naslov svetovnega prvaka osvojil Francoz Laurent Brochard. Za zdaj je to zadnja francoska zmaga na cestnih dirkah.

1999
Umrl je Wilt Chamberlain. V neponovljivi košarkarski karieri je na vrhu njegov dosežek z 2. marca 1962, ko je v dresu Philadelphie New York Knicksom nasul 100 točk. Chamberlain je edini doslej, ki je v eni sezoni Lige NBA dosegel 4.000 točk. Posebne vrste podvig je tudi 20 tisoč žensk, ki so končale v njegovi postelji. Tako je vsaj zatrdil v svoji biografiji!

1996
Umrl je francoski teniški igralec Jean Rene Lacoste. V karieri je dobil 10 turnirjev za grand slam, šestkrat pa je bil finalist. Velja za enega najboljših francoskih igralcev vseh časov.

2003
Michael Schumacher je po dirki za VN Japonske v Suzuki postal prvi voznik formule 1, ki je osvojil šest naslovov svetovnega prvaka. Prehitel je Argentinca Juana Manuela Fangia, ki si je privozil pet naslovov (1951, 1954-57).

2003
Na svetovnem prvenstvu v kolesarstvu se je v Hamiltonu naslova v cestni dirki veselil Španec Igor Astarloa. Drugi je bil njegov rojak Alejandro Valverde, tretji pa Belgijec Peter van Petegem, ki sta zaostala pet sekund za Astarloo. Izmed štirih Slovencev je težko progo najhitreje prevozil Tadej Valjavec, ki je bil 19.