Michael Schumacher je leta 2004 že sedmič postal svetovni prvak. Foto: EPA
Michael Schumacher je leta 2004 že sedmič postal svetovni prvak. Foto: EPA
Bob Beamon
Bob Beamon se je v atletsko zgodovino zapisal z neverjetnim skokom v Ciudad de Mexicu. Foto: EPA
Scottie Pippen
Scottie Pippen, ki je s Chicago Bullsi osvojil šest naslovov prvaka v Ligi NBA, je odprl košarkarsko igrišče v Tivoliju. Foto: Reuters
Stefano Baldini
Stefano Baldini se je veselil olimpijskega naslova v Atenah. Foto: Reuters

V Spa Francorchampsu je v senci Ferrarijevega uspeha slavil Finec Kimi Raikkönen (McLaren-Mercedes). Schumacher je za sedmi naslov prvaka, petega zaporednega s Ferrarijem, potreboval le dve točki več od Rubensa Barrichella, ki je končal na 3. mestu. Ostali tekmeci so že na Madžarskem dokončno izpadli iz igre.

1941
Rodil se je ameriški skakalec v daljino Robert "Bob" Beamon. Zaslovel je na olimpijskih igrah leta 1968 v Ciudad de Mexicu, ko je osvojil svojo edino zlato medaljo. Uspel mu je sanjski skok (8,90 m). Prejšnji rekord sovjetskega skakalca Igorja Ter-Ovanesjana (8,35 m) je popravil za več kot pol metra. Ne rekordnih listah je ostal vse do leta 1991, ko je na svetovnem prvenstvu v Tokiu Mike Powell skočil 8,95 m.

Prav zanimivo, da se je Beamon komaj uvrstil v finale olimpijskega skoka v daljino. V kvalifikacijah je dvakrat prestopil. V zadnjem poskusu se je odrinil precej pred odskočno desko, a se vseeno zanesljivo uvrstil med 12 najboljših. 18. oktobra 1968 je že s prvim skokom presegel vse merilne naprave, njegovo neverjetno dolžino so morali izmeriti z ročnim merilnim trakom.

1993
Lance Armstrong je v Oslu postal svetovni prvak v kolesarstvu v cestni dirki. V deževnem vremenu se je Lance najbolje znašel in prehitel velikega favorita Miguela Induraina. To je bil največji uspeh tedaj 22-letnega Američana pred hudo boleznijo (rak).

1995
Najkoristnejši igralec košarkarske Lige NBA (MVP) v sezoni 1994/95 Scottie Pippen je obiskal Slovenijo. Z ljubljanskim županom Dimitrijem Ruplom je v Tivoliju odprl zunanje košarkarsko igrišče iz recikliranih športnih copat. Odprtja se je udeležil tudi predsednik Slovenije Milan Kučan. Za podlago, ki jo sestavlja mešanica zmletih športnih copat in avtomobilskih gum, so potrebovali 12.000 parov obutve.

2000
Andraž Vehovar, ki je na olimpijskih igrah v Atlanti leta 1996 osvojil srebrno odličje v kajaku na divjih vodah, je pred igrami v Sydneyju sporočil, da je končal športno pot. Vehovar je zadnjič nastopil na tekmi svetovnega pokala v avstralskem Penrithu in zasedel 8.mesto, kar je bila najboljša slovenska kajakaška uvrstitev.

Največji uspeh v karieri je dosegel 28. julija 1996, ko je bil na olimpijskih igrah v Atlanti srebrn. Leta 1996 je bil izbran tudi za najboljšega športnika v Sloveniji. Vehovar je bil tretji na mladinskem svetovnem prvenstvu leta 1988 in 1990, dobro pripravljenost pa je dokazal na tekmi za svetovni pokal leta 1995 v Tacnu, kjer je zmagal.

2003
Na svetovnem prvenstvu v atletiki v Parizu so podelili tri komplete odličij. Branilec naslova Felix Sanchez iz Dominikanske republike je z najhitrejšim časom sezone na svetu (47,25) podaljšal zmagovito serijo na 400 m ovire, Američan John Capel je bil najboljši v teku na 200 m (20,30), v skoku v daljino pa je zlato osvojil Američan Dwight Phillips (8,32 m).

2004
V Atenah so se končale 28. poletne olimpijske igre. V moškem maratonu je nekoliko presenetljivo zmagal Stefano Baldini (2:10:55). Italijan je dva kilometra pred ciljem prehitel Brazilca Vanderleija de Limo in se ni več oziral nazaj. Drugi je bil s 34 sekundami zaostanka Eritrejec z ameriškim potnim listom Meb Keflezighi. Lima, ki ga je na 37 kilometru napadel protestnik in ga zbil na tla med gledalce, je prišel v cilj tretji in požel ovacije s tribun. Vodil je od 18. kilometra. Lima se je po napadu pobral in vrnil na stezo, čeprav je bil vidno pretresen. De Lima je prejel medaljo, ki so jo poimenovali po ustanovitelju modernih olimpijskih iger, Pierru de Coubertinu. Mednarodni olimpijski komite je pojasnil, da je Brazilec medaljo prejel zaradi neverjetnega "fair-playa". Roman Kejžar je s časom 2:23:34 zasedel 54. mesto.

V finalu olimpijskega rokometnega turnirja so Hrvati s 26:24 premagali Nemce in po Atlanti 1996 spet osvojili najprestižnejši naslov.