Le kaj se je zgodilo s čudežnim dečkom Ronaldom, so se spraševali vsi, ki kar niso mogli verjeti, da se je Brazilija kljub veliki želji po osvojitvi petega naslova predala "brez boja". Junak finala na Stade de Franceu je bil Zinedine Zidane, ki je zadel v 27. in 45. minuti, obakrat z glavo po podaji s kota. Emmanuel Petit je v 90. minuti po lepem protinapadu postavil piko na i. Francija je norela, saj lepšega darila ob organizaciji prvenstva ni mogla dobiti.

1968
Rodil se je Nace Majcen. Ljubljančan je bil dolga leta med najboljšimi slovenskimi plavalci, najprej v bazenu, nato pa se je preizkusil še kot daljinski plavalec. Na velikih tekmovanjih (evropska in svetovna prvenstva) za razliko od mlajšega brata Igorja ni osvojil nobene medalje.

1971
V ZDA se je rodila Kristi Yamaguchi, ameriška umetnostna drsalka z japonskim poreklom. Leta 1992 je na olimpijskih igrah v Albertvillu osvojila olimpijski naslov, dvakrat pa je bila tudi svetovna prvakinja.

1974
Bill Shankly se je odločil, da po skoraj 15 letih zapušti Liverpool. "Shanks" je rdeče z Anfielda treniral od leta 1959 in jih popeljal do treh naslovov angleškega prvaka (1964, 1966 in 1973), do dveh zmag v FA-pokalu (1956, 1974) in zmage v Pokalu Uefa. Ob prihodu v klub je Liverpool taval v povprečju druge angleške lige, v petih letih je postal angleški prvak. Shankly je začel graditi temelje, na katerih je Liverpool postal eden najboljših klubov na svetu. Umrl je leta 1981, njegovo mesto je prevzel še uspešnejši, po mnenju nogometne javnosti najboljši britanski menedžer vseh časov, Bob Paisley. Slovit je njegov citat: "Nekateri so prepričani, da se gre v nogometu za življenje in smrt. Razočaran sem nad takim odnosom. Lahko vam zagotovim, da je nogomet veliko pomembnejši."

1995
Italijanski kolesar Marco Pantani je zmagal na 10. etapi dirke Tour de France s ciljem na zloglasnem L'Alpe d'Huezu. Drugouvrščeni Španec Miguel Indurain, ki je zadržal rumeno majico, je za piratom zaostal skoraj minuto in pol. Prestižni vzpon na L'Alpe d'Huez je Pantani dobil še leta 1997, ko je s časom 36:50 postavil rekord, kasneje nedosegljiv tudi za Lanca Armstronga.

1999
Brigita Langerholc je na univerziadi v Španiji v teku na 800 m osvojila srebrno medaljo in s časom 1:59,63 postala prva Slovenka, ki je 800-metrsko razdaljo pretekla pod dvema minutama.