Božanska kulisa narave in izjemen trud prirediteljev že dolga leta prekrivata katastrofalno stanje infrastrukture v zibelki smučarskih poletov. Tihe grožnje Mednarodne smučarske zveze o odvzemu tekem, ustrezna in uspešna kombinacija v organizacijskem komiteju in priložnost za razvoj turizma so pripomogli k premiku v državi in ministrstvu, ki je odgovorno za šport. Slovenska vlada se je obvezala, da bo do leta 2010 v Planici zgradila sodoben športni center in res, lastniki zemljišč v Tamarju v teh dneh podpisujejo prodajne pogodbe.

Ratečani zadovoljni s ceno
"Država bo odkupila samo tisto, kar je najbolj potrebno. 150 tisoč kvadratnih metrov v vrednosti 2,9 milijona evrov. Lastništvo države je pogoj za vlaganje v nastajajoči olimpijski nordijski center," pojasnuje minister za šolstvo in šport Milan Zver, ki je med sobotno tekmo s kranjskogorskim županom Juretom Žerjavom podpisal pogodbo o brezplačnem prenosu lastništva občinske zemlje v last države. Zasebnikom je vlada ponudila 18 evrov na kvadratni meter, kar naj bi prepričalo večino lastnikov. Jože Brudar, predsednik Agrarne skupnosti Rateče zatrjuje: "Država je prišla nasproti s pošteno ceno, kar znajo moji sokrajani tudi ceniti."

Mejniki zapisani v športno zgodovino
Leta 1934 je inženir Stanko Bloudek s postavitvijo "mamutske" skalnice v dolini pod Poncami izumil smučarske polete in s tem dokončno v Sloveniji udomačil norveško iznajdbo - smučarske skoke. Že dve leti pozneje, točneje 18. marca 1936, je Avstrijec Sepp Bradl prekočil magično mejo 100 metrov, 58 let pozneje pa je nov sanjski mejnik 200 metrov presegel Finec Toni Nieminen. Z aktualnim rekordom Björna Einarja Romörena (239 m) se Planica ponaša z najdaljšim poletom na svetu. Ti dosežki so tudi temelji Planice, na katere pa bo še potrebno postaviti "hišo", ki jo bomo s ponosom razkazovali svetu.

Hofer molči o pomanjkljivostih
Kakšne so prednosti zdaj že tradiconalnega zaključka svetovnega pokala pred konkurenco? "Popolna organizacija, lepa naprava, odlična priprava, izjemna vzdušje, ki ga pripravijo slovenski navijači. Planica je edinstvena," je zvrhan koš pohval natresel Walter Hofer, vodja svetovnega pokala pri FIS-u. "Pomanjkljivosti? To pa ni za vas," je bil Avstrijec nezgovoren o drugi plati planiške medalje. Nobena skrivnost ni, da je največji minus za samo tekmovanje neustrezen dostop skakalcev do naprave, saj morajo tekmovalci zadnji del vzpona opraviti kar peš, česar ni na nobeni tekmi drugje.

Vse višji stroški organizacije
Planica ima zagotovljene tekme v prihodnji sezoni, nato pa bo Slovenija leta 2010 še gostila svetovno prvenstvo v poletih. Kaj pa potem? "Stroški prireditve vsako leto vse bolj naraščajo, predvse zaradi vsakoletne gradnje osnovne infrastrukture. Če ne bo obljubljenega nordijskega centra, se kaj lahko zgodi, da tekem v Planici ne bomo zmožni organizirati," se z zadnjo uspešno izvedbo ne slepi Drago Bohun, predsednik OK Planica, ki je v zadnjih letih uspešno odpravil stare dolgove in prinesel svež veter v prirediteljske vrste. Letošnji stroški prireditve so ocenjeni na 1,7 milijona evrov.

Sramota, ki bije v oči
Brez novega centra v Planici, ki naj bi celo omogočil izvedbo svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah, bi kaj lahko Sloveniji preostala le tekma na srednji skakalnici v Kranju. Zadnje dogajanje pa le nakazuje, da se bodo tudi prihodnje generacije Slovencev in ostalih ljubiteljev skokov veselile poletov v Planici. Predvsem pa je res skrajni čas, da se po sedmih letih sramote končno začne prava obnova Bloudkove velikanke.

Toni Gruden