Vroča kri, slabe predstave športnih junkov, razočaranje na tribunah, izzivanje ali naključni dogodek. Vse to so lahko razlogi, ki lahko privedejo do najbolj neverjetnih stikov med športniki in gledalci. Sledi pregled petih tovrstnih "bližnih srečanj" v zadnjih 15 letih, ki so spremenili svet športa.

1. Parche prekinil razvoj Seleševe
Monika Seleš je bila v začetku 90-ih let najbolj vroče ime v svetu tenisa. Še kot najstnica je osvojila osem turnirjev za grand slam. Po dveh uvodnih sezonah (1989 in 1990) je v letih 1991 in do začetka leta 1993 vladala v ženskem tenisu, saj je nastopila na 34 turnirjih in se kar 33-krat uvrstila v finale ter dobila 22 turnirjev.

Njeno vladanje svetovnemu tenisu se je končala aprila leta 1993, ko je igrala na turnirju v Hamburgu. 30. aprila je v četrtfinalu vodila proti Magdaleni Malejevi s 6:4 in 4:3. Med odmorom je nenadoma v hrbtu začutila bolečino. Neuravnovešeni Günther Parche je v njen hrbet na presenečenje vseh zasadil nož. Takrat 38-letni Parsche je bil strasten navijač Steffi Graf in ni mogel prenesti tega, da je bila mlada Jugoslovanka boljša.

Seleševa dve leti ni več stopila na teniška igrišča, preselila se je v ZDA in postala Monica Seles. Telesne rane so se pozdravile, vendar se ni nikoli več približala dominantni formi z začetka kariere. Leta 1996 je v Melbournu osvojila še svoj zadnji turnir za grand slam. Svoj zadnji profesionalni dvoboj je odigrala v letu 2003. Dve leti pozneje je odigrala dve ekshibicijska dvoboja proti Martini Navratilovi in napovedala, da bo pred uradno upokojitvijo še stopila na igrišče.

2. Cantona oponašal Bruca Leeja
Francoski nogometaš Eric Canton je bil vedno "poredni deček" najbolj priljubljene igre na svetu. Ko je v domovini igral za Nimes, je decembra 1991 vrgel žogo v sodnika, za kar je bil nagrajen z enomesečno prepovedjo igranja. Takrat je pri 25-ih letih prvič končal kariero. Po pogovoru s takratnim selektorjem Michelom Platinijem se je premislil in kariero nadaljeval v Angliji. Po kratki avanturi v Leedsu (kjer je osvojil naslov prvaka) se je preselil v Manchester, kjer je do konca kariere igral za United.

Ljubitelji nogometa se ob njegovih mojstrovinah najbolj spominjajo "kungfu" incidenta. Rdeči vragi so 25. januarja 1995 gostovali pri Crystal Palaceu. Francoski napadalec je ves čas bil bitko z branilcem Richardom Shawom. Potem ko sodnik ni dosodil nekaj očitnih prekrškov nad Cantonajem, je Francozu prekipelo in je z grobim prekrškom ustavil Shawa, za kar je bil nagrajen z rdečim kartonom.

Na poti v slačilnice so ga tik ob zelenici "psovali" domači navijači. Cantona je izgubil živce in s pravim kungfujevskim udarcem napadel navijača Matthewa Simmonsa. V prvi izjavi za javnost je poskrbel še za eno najbolj znamenitih izjav v zgodovini nogometa: "Galebi sledijo vlačilki, ker so prepričani, da bodo z nje metali sardine." Devet mesecev ni smel stopiti na igrišče, nato se je spet vrnil v zmagoviti formi. Nogomet je nehal igrati leta 1997, navijači Manchestra pa so ga izbrali za svojega igralca stoletja.

3. Ko razjeziš "Dominatorja"
Tie Domi je eden najbolj znanih igralcev v Ligi NHL, v kateri je igral 16 let. Bolj kot po tehničnem znanju so ga poznali kot trdega in neizprosnega igralca, ki si je na ledenih ploskvah pogosto pomagal s svojimi pestmi.

Večino svoje kariere je igral za Toronto, še posebej pa se bo spominjal 29. marca 2001. Na tekmi proti Philadelphii je bil po enem od prekrškov izključen. Ko je sedel na kazenski klopi, je nanj začel vpiti neki gledalec, ki je sedel tik za njim, varno za stekleno ograjo. Domija je to tako razkurilo, da se je obrnil in gledalce polil s plastenko vode. Gledalec je nadaljeval z žaljivkami, ko je nenadoma počilo steklo, tako da je padel na hokejista. Oba akterja sta si izmenjala še nekaj udarcev, ko so ju ločili predstavniki lige. Domi jo je odnesel brez kazni.

4. Ko te ustavijo po 35 kilometrih
29. avgust 2004, zadnje dejanje olimpijskih iger v Atenah. V moškem maratonu je presenetljivo vodil Vanderlei de Lima. Dobrih sedem kilometrov pred ciljem ga je nenadoma napadel neki gledalec. Šlo je za odstavljenega irskega duhovnika Corneliusa Horana, ki je z nešportno potezu Brazilcu odvzel približno 15 do 20 sekund časa.

De Lima je imel tik pred incidentom pred najbližjimi zasledovalci 50 sekund naskoka. Čeprav je nemogoče ugotavljati, ali bi Brazilec brez napada slavil ali ne (v zadnjih kilometrih je počasi začel popuščati), pa je najbrž napad pustil tudi psihične posledice. Da se je zgodba vsaj približno srečno končala, je poskrbel de Lima kar sam, ki je osvojil bron. Po koncu teka ga je Mednarodni olimpijski komite nagradil še s posebnim priznanjem Pierra de Coubertaina.

5. Raje ne mečite lončka na Artesta
Sezono 2003/2004 sta v vzhodni konferenci Lige NBA zaznamovala Detroit in Indiana, ki sta se pomerila v konferenčnem finalu. Pistonsi so dobili serijo s 4:2 in nato v finalu presenetljivo pometli še z LA Lakersi s 4:1.

Rivalstvo na vzhodu je posebno epizodo dobilo na začetku naslednje sezone, ko je Detroit gostil tekmo 19. novembra 2004. Tekma je bila 45,9 sekunde pred koncem odločena, saj je Indiana vodila s 97:82. Ron Artest (Indiana) je pri poskusu zabijanja s prekrškom ustavil Bena Wallacea. Ta ga je nato sunil v obraz, to pa je sprožilo prerivanje in pretep.

Vse je kazalo, da so se strasti pomirile. Artest se je za silo pomiril in se ulegel na zapisnikarsko mizo, ko ga je navijač John Green polil z lončkom piva, tako se je spopad preselil še na tribune. Sodnik je tekmo prekinil, vodstvo lige pa je kaznovalo vse vpletene. Najhuje jo je odnesel prav Artest, ki ni smel igrati do konca sezone. S tem je izpustil kar 86 tekem (vključno s končnico), kar je največ v zgodovini Lige NBA. Kaznovan je tudi Green, ki je izgubil letno karto za domače tekme Detroita, zaradi napada na Artesta pa je tudi odsedel 30 dni v zaporu.

Slavko Jerič
slavko.jeric@rtvslo.si