Nogometaši, ki so jih zaradi izjemnih predstav poimenovali Il Grande Torino, so se vračali s prijateljske tekme v Lizboni, kjer so premagali Benfico. Fiatovo letalo tipa G-212 se je v gosti megli in oblakih nad Piemontom znašlo v težavah. Ob pristajanju se je zaletelo v hrib Superga v neposredni bližini mesta, pri tem je v slabi vidljivosti oplazilo tudi zvonik cerkve na vrhu in se ob 17.05 razletelo. Umrli so vsi potniki. Tragično se je končala prevlada ekipe v italijanski ligi, ki bi se po mnenju številnih na Apeninskem polotoku nadaljevala vsaj še nekaj let.

"Bili smo kot bratje," se je pred slabimi 15 leti v pogovoru za časopis USA Today soigralcev spomnil Sauro Toma, ki zaradi poškodbe kolena ni letel z ekipo, in dodal: "Vsega se spominjam, kot bi se zgodilo včeraj." Po nesreči je pohitel h gori, da bi pomagal, a ga vodilni v klubu niso pustili na kraj nesreče. Enostavno so mu želeli preprečiti, da bi videl posmrtne ostanke svojih soigralcev. Moštvo, ki se ga je zaradi bika v grbu prijel tudi vzdevek Il Toro, je v trenutku prenehalo obstajati in cela država je bila zaradi tragične nesreče šokirana.

Šest let brez domačega poraza

Na stadionu Filadelfia, ki je vse do 60. let gostil tekme Torina, je bila ekipa pred tem nepremagana na 93 domačih tekmah kar šest let. Petkrat zapored – štirikrat po drugi svetovni vojni – so se domači navijači veselili tudi scudetta. O kakovosti ekipe velja dodati, da je Torino samo v sezoni 1947/48 tekmecem zabil 125 golov in večji del ekipe je bil tudi ogrodje italijanske reprezentance. Na posameznih tekmah je v prvi postavi srečanja začenjalo tudi po deset igralcev tega moštva.

Torino se po nesreči ni nikoli več vrnil na pota stare slave, pa čeprav je bil leta 1976 še enkrat prvak. Zgodba o ekipi pa je po nesreči prerasla v mit. Tudi zaradi dogodkov neposredno po nesreči. Predsednik italijanske nogometne zveze je klub razglasil za prvaka že štiri kroge pred koncem, saj ga tekmeci niso mogli več ujeti, in to kar ob vznožju Superge. Žalne slovesnosti in pogrebnega sprevoda za 18 nogometašev, dva trenerja, člana uprave kluba in maserja ter tri novinarje, ki so bili z nogometaši na Portugalskem, pa se je udeležilo kar pol milijona ljudi.

Prvo prvenstveno tekmo po nesreči je Torino nato odigral z mladinsko ekipo. Iz spoštovanja do umrlih je s svojo mladinsko ekipo nastopil tudi tekmec, obračun pa je vnovič potekal na razprodanem stadionu pred 30.000 navijači.