23-letni Škofjeločan je letos postal nogometni težkokategornik, kar dokazujejo tako lovorika zamora, izenačen vratarski rekord La Lige kot ostali statistični dosežki in na koncu koncev tudi uradni Uefin izbor v idealno moštvo letošnje Lige prvakov.

Do loterije 120 odličnih minut
A marsikateremu izmed več kot 310 milijonov gledalcev sobotnega finala Real - Atletico žal ne bo ostalo v spominu odličnih 120 minut, ko je Oblak ubranil šest strelov Reala, prejel gol iz očitnega prepovedanega položaja, nato pa s serijo obramb obdržal minimalni zaostanek 0:1. Eden prvih svežih spominov na vrhunec in zaključek evropske klubske sezone namreč prinaša podobo Oblaka, kako je dvignjenih rok in zacementiran na sredini samo s pogledom spremljal strele belih baletnikov, ki so s streli v vratarjev levi kot enajstič postali prvaki Evrope.

Tarča memov in komentarjev
Neuspela Oblakova taktika branjenja 11-m med loterijo pred očmi vsega nogometnega sveta je hitro sprožila val internetnih memov (največkrat deljeni), ki so se razširili po družbenih omrežjih. Ob tem ni manjkalo spletnih komentarjev, tudi na MMC-ju, na koncu pa se je tudi osrednji madridski športni dnevnik Marca vprašal in na koncu sklenil, da se Oblak boji enajstmetrovk, a pri tem površno povzel statistiko (izpuščena prva Oblakova loterija) in mirno spregledal soočenje z 11-m med tekmami.

Prekratek na obeh finalih v Italiji
Oblak je po debiju pri Olimpiji leta 2009 do danes v tekmovanjih na izpadanje odigral šest loterij oz. izvajanj enajstmetrovk, pri čemer je njegovo moštvo štirikrat slavilo in napredovalo, dvakrat pa izgubilo, a to obakrat v evropskem finalu, kjer ne v Torinu ne v Milanu ni ustavil nobenega izmed 9 strelov z 11 metrov. In pri loterijah ima Oblak res slabše številke: od 32 enajstmetrovk je ubranil samo štiri, tri so nasprotniki zgrešili, dvakrat pa zatresli okvir njegovih vrat.

Kot Atlet ubranil dve od vsega treh 11-m
V sedmih sezonah članskega nogometa je Jan Oblak na skupno 206 ligaških, pokalnih in evropskih ter reprezentančnih tekmah dobil 24 najstrožjih kazni, pri čemer jih je 7 tudi ubranil, kar pomeni 29,16-odstotno uspešnost. Ob tem je treba izpostaviti, da ravno veliko prakse s streli z bele točke, odkar je pri Atleticu, ravno nima: v dveh sezonah na 72 tekmah so njegovi soigralci zakrivili vsega tri najstrožje kazni, od tega je dve ubranil: Lionelu Messiju in Thomasu Müllerju.

Zaman čakal strel po sredini, ki ga ni bilo
In brez ubranjene enajstmetrovke v polfinalu tudi ne bi bilo Atletica v finalu Lige prvakov. Hkrati pa kritiki ne izpostavijo dejstva, da tudi Keylor Navas ni ubranil niti ene enajstmetrovke in je na koncu odločila vratnica, ki jo je stresel Atleticov nesrečnik Juanfran.

"Oblak je čakal na strel po sredini, ki pa ga ni bilo," je na Twitterju zapisal nogometni novinar Ben Lyttleton, avtor knjige 12 jardov - umetnost in psihologija popolnega kazenskega udarca, ki bi Oblaku zdaj vseeno prišla prav, pa tudi vsem, ki se jezijo, zbadajo in čudijo, zakaj bo treba še počakati, da prvi Slovenec na igrišču osvoji Ligo prvakov.

P. S.: Ali pa je Oblak že prebral knjigo oz. prejel nasvet, ki temelji na njenih izsledkih? "Oblak se je jasno odločil, da bo ostal na sredini, saj se 29 odstotkov vseh kazenskih strelov ustreli po sredini, redkokateri vratar pa ostane tam, četudi je dvakrat bolj verjetno, da bo branil," pojasnjuje Lyttleton. V evropskih tekmovanjih se izkoristi sicer 75 odstotkov 11-m, pri čemer jih 17 odstotkov ubranijo vratarji.