Pri ruskem velikanu, ki trenutno zaseda tretje mesto v ruski ligi, se je dobro znašel. Gre za močnega, visokega igralca, prav te karakteristike mu v močni ruski ligi pridejo zelo prav. Zaigral je tudi v elitni ligi prvakov. Njegov CSKA je sicer tekmovanje končal na zadnjem mestu v skupini in se ni uvrstil v nadaljnje tekmovanje, pa čeprav je dvakrat premagal moštvo aktualnih prvakov tega tekmovanja, ekipo madridskega Reala. Bijol si je prislužil tudi vpoklic v člansko reprezentanco in nastopil na zadnjih tekmah lige narodov. S predanostjo in jasno začrtanimi cilji bo zagotovo v prihodnosti nosil pomembno vlogo tudi v državni reprezentanci.

Trenutno se mudi v Sloveniji, privoščil si bo nekaj prostih dni in se družil z najbližjimi, za kratek pogovor pa smo ga ujeli tudi mi.

Leto, ki se izteka, je bilo za vas zelo uspešno, polno prelomnih trenutkov. Verjetno ga je praktično nemogoče opisati z nekaj besedami?
Res je težko vse to opisati v enem stavku. Za mano je res super leto, težko bo naslednje lepše in boljše, ampak upajmo, da bo. Vse bom naredil, da bo vsako leto naslednje leto še bolj uspešno in da uresničim nove cilje. Te zdaj lahko prečrtam in grem novim naproti.

Iz majhnega kraja na Koroškem ste se preselili v veliko Rusijo. Vmes ste nekaj časa preživeli tudi v Ljubljani, kjer ste naredili nekaj pomembnih nogometnih korakov. Kako težki so bili prehodi?
Če vmes ne bi nekaj časa živel v Ljubljani, bi bil to res velik preskok, tako pa sem se navadil mestnega življenja. Ljubljana mi je zelo všeč, rad se vračam sem. Moskva pa je nekaj popolnoma drugega, treba se je bilo navaditi na popolnoma novo okolje, ampak mi je kar hitro uspelo. Zdaj bom približno en mesec doma, potem gremo za mesec in pol na priprave v Španijo, in ko se bom vrnil v Moskvo, se bo spet treba navaditi na tamkajšnje okolje. Bo pa vsekakor lažje, kot je bilo poleti.

Kaj pa v nogometnem smislu? Tudi tu je šlo za velik preskok.
Vsekakor je velika razlika v vsem, v nogometnem znanju igralcev, hitrost nogometa je večja, liga je močnejša. Vendar če želiš napredovati, moraš stopiti iz cone udobja in najti neke nove izzive, čeprav so mogoče celo nekoliko večji, kot bi pričakovali. Toda z njimi se je treba soočiti in jih premagati.

Letos ste bili povabljeni tudi v člansko reprezentanco. Kako ste to doživeli?
To je bila res super izkušnja. Upam, da bom lahko čim več pomagal reprezentanci, da smo na poti k novim uspehom. Za nami je težko obdobje, upam, da se bomo zdaj vsi skupaj dvignili. Začrtali smo si nove cilje, ki jih po mojem mnenju lahko uresničimo. Moramo se le zbrati, se osredotočiti na nogomet in narediti vse za skupen cilj.

Reprezentančni debi je vsekakor nekaj posebnega, kaj pa je poleg tega še tisto, kar vam bo iz leta 2018 najbolj ostalo v spominu?
Debi v ligi prvakov in debi v reprezentanci, to sta dogodka, ki mi bosta za vse življenje ostala v spominu in mi bosta tudi največ pomenila.

Kako bi opisali trenutek, ko nogometaš stoji na igrišču in zasliši himno Lige prvakov?
To je res nekaj posebnega, tudi za samozavest, naježi se koža in začutiš veličino lige prvakov. Dobiš neko dodatno moč, da lahko odigraš tekmo. Je pa vseeno razlika med himno lige prvakov in himno na reprezentančnih tekmah. Obe sta lepi, ampak ob himni na reprezentančnih tekmah je vseeno drugače, takrat pridejo na plan drugačna, močna čustva.

Mladi ste še, 19 let štejete, letos je kar nekaj 19-letnikov zaznamovalo slovenski šport, omenimo le športnico in športnika leta - Janjo Garnbret in Luko Dončića.
To, kar sta onadva naredila v tem letu, je res nekaj izjemnega. Upam, da bomo lahko nadaljevali v takem tempu. Vsi vemo, da bomo morali trdo in veliko delati, da bo šlo v takem tempu naprej. Verjetno smo si vsi postavili visoke cilje - tako je tudi prav - in želim obema, da bosta lahko tako nadaljevala, pa ne le njima, celotni generaciji in tudi ostalim športnikom.

Zdaj boste nekaj časa doma, to bo pravzaprav najdaljši premor v klubski sezoni. Kaj bo poleg druženja z domačimi zapolnjevalo vaše dni?
Zdaj sem večino časa v avtu, ves čas sem nekje naokrog, ampak vse to počnem z nasmehom. Dnevi hitro minevajo in ravno zdaj, ko sem bil znova na poti, sem razmišljal, da se moram malo ustaviti in uživati v teh trenutkih. Nočem, da bi šlo vse skupaj prehitro mimo, je pa res lepo priti nazaj domov in res uživam zdaj, ko sem znova med svojimi najbližjimi.

Bodo prazniki tudi čas, ko se boste ustavili in v miru razmislili o dogodkih, ki so zaznamovali vaše leto 2018? Bo že čas za zbiranje občutkov?
Ne vem, če so ti prazniki zdaj že tisti pravi, verjetno bo to še malce počakalo in vsega še vedno ne bom uspel predelati. Zdaj imam še vedno tako polno glavo, razmišljam o aktualnem dogajanju in planiram dneve, tako da nimam ravno veliko časa, da bi razmišljal o tem, kaj vse se mi je zgodilo letos. Za to bo čas ob kakih drugih praznikih, verjetno čez nekaj let.

Na začetku pogovora ste omenili, da so cilji, ki ste si jih zadali, izpolnjeni. Ste si že zadali nove?
Novih konkretnih ciljev si še nisem zadal, a jih bom kmalu našel, si jih zapisal in jih imel potem doma na steni, da jih bom lahko prečrtal, tako kot sem te, ki sem jih že uresničil. Zagotovo pa bodo ti moji cilji tako dolgoročni kot kratkoročni, pa tudi visoki.

Cilje si torej vedno zapišete?
Ja, veliko literature sem prebral na to temo in vem, da je dobro, da si jih zapišeš. Morajo biti jasno začrtani, da jih lahko uresničiš, pa tudi naloge in poti, ki vodijo do teh ciljev, morajo biti jasne in določene. Vsak dan jih je treba izpolnjevati in slediti zastavljenim ciljem.

Ko se takole pogovarjamo z vami, imamo občutek, da so vse vaše odločitve skrbno premišljene in da res ničesar ne prepuščate naključju.
Vsak dan prinaša neko rutino, brez katere težko dosežeš zastavljene cilje. Mislim, da moraš imeti jasno začrtano, kdaj in kaj se dela, vsekakor pa zdaj, ko sem doma, uživam tudi v vseh drugih stvareh. A le skrbno izdelani načrti prinesejo napredek. Zdaj uživam, ko se bom vrnil v Rusijo oziroma na treninge, pa bodo dnevi znova prinesli določeno rutino in tempo, ki ga zdaj že poznam in vodi k napredku.

Ko že govoriva o vrnitvi v Rusijo, eden vaših ciljev je verjetno tudi ta, da se naučite ruskega jezika, kajne?
Ja, točno to, tudi trener bi želel, da se čim prej naučimo, sploh mi mladi. Razumem že ogromno, ko govorim pa malce zmešam slovenščino, srbščino in ruščino ter na koncu že najdemo besede, da se razumemo. Bi se pa rad vsekakor čim prej naučil tudi dobro govoriti rusko.