2. junij 2002: Slovenija je izgubila prvo tekmo na svetovnih prvenstvih. Španija je bila v Gvangdžuju boljša z 1:3 (poročilo s tekme). Za poznejše dogodke bistveni stavek opisov od minute do minute se glasi:

"63. Skorajda šokantna menjava: Ačimovič je zamenjal Zahoviča."

3. junij 2002: "Naši optimistični, zdaj v glavah le Južna Afrika" se je glasil zapis v slovenski novici dneva, kjer pa ni bilo spregledano razočaranje Zlatka Zahoviča zaradi zgodnje zamenjave. Zdelo se je, da se prvi zvezdnik s selektorjem le ni pogovarjal prek medijev in da se je "obnašal kot profesionalec in modro ugotovil, da se ne splača pretirano razburjati".

4. junij 2002: Uradno povsem miren dan, a v zakulisju je vrelo. V Slovenijo so prišle prve informacije, da je bilo dogajanje v slačilnici resnično burno. Popoldne se je oglasila Nogometna zveza Slovenije in potrdila, da sta se tvorca "pravljice" sprla. Da gre za resnično hud spor s Srečkom Katancem, se je razkrivalo v omembi možnosti, da se Zahoviča pošlje predčasno s prvenstva. Za naslednji dan je bila napovedana novinarska konferenca, kjer naj bi se javnosti predstavilo dogajanje v taboru slovenske reprezentance.

5. junij 2002:
Zgodaj zjutraj po slovenskem času se je na otoku Džedžu začel klopčič razpletati. "Zlatko Zahovič ostaja na svetovnem prvenstvu, Srečko Katanec pa je na čusev polni tiskovni konferenci napovedal, da se bo po mundialu poslovil od selektorskega stolčka. Takšen je epilog drame, ki sta ga po tekmi s Španijo uprizorila selektor in muhasti zvezdnik," se je glasil povzetek novinarske konference, ki se je vpisala v ljudski spomin. Kompromis je predstavil predsednik NZS-ja Rudi Zavrl, nato pa je besedo prevzel Katanec, ki je razkril dogajanje in besede med tekmo s Španijo, ob usodni menjavi in izmenjavo mnenj v slačilnici.

Vidno čustven Ljubljančan ob koncu ni mogel več zadrževati solza: "Marsikaj sem moral poslušati. Slišal sem, da menjam samo Štajerce, da naj še kakšnega Štajerca zamenjam z Ljubljančanom, da sem ljubljanska p****, da me lahko kupi kdor koli, da mi lahko kupi hišo, Šmarno goro ... Takšen je bil način komunikacije. Sem profesionalec na NZS-ju, reprezentanco bom vodil še na prvenstvu, nato pa se bo moja zgodba končala. To je del življenja, ki ti nekaj da in nekaj vzame. Rad pa bi rekel, da je grozno, ker se tako majhna Slovenija deli. Ponosen sem, ker sem Slovenec in ker sta moja starša Hrvata, tako oče kot mati."

Zahovič je bil najprej kratek: "Igralci so pokazali visok nivo enotnosti. Moj komentar: Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade." Po popoldanskem treningu pa je bil član Benfice precej zgovornejši in je v pogovoru za slovenske medije Katanca obtožil, da si je nekatere stvari izmislil: "Čutim se dolžnega, da podrobno razjasnim zadevo. Po besedah selektorja sem bil šokiran, saj je bilo v njegovi izjavi nekaj laži. Nikoli nisem govoril o njegovi narodnosti in družini, sem pa rekel, da lahko kupim njega in Šmarno goro. To ni bilo prav in žal mi je, da sem to storil. Toda nekaj takega se je kuhalo od začetka priprav. V vsem pripravljalnem obdobju me je omalovaževal in ne samo mene, tudi druge. Dialog z njim je nemogoč. Če se želiš z njim pogovoriti, te prekine v prvi besedi. Naj enkrat neha tekmovati z mojimi 32 reprezentančnimi goli, z mojo slavo in denarjem. Nihče denarja ne krade, če pa smo že pri tem, bi lahko povedal kaj več o denarju pri prestopu Mileta Ačimoviča. Žal mi je, da se je vse to zgodilo. Nisem ravnal prav, toda še enkrat poudarjam. Jaz in moji soigralci si želimo samo malo spoštovanja."

Slovenija je bila v šoku, vse se je vrtelo samo še okoli spora Katanec - Zahovič, javnost je bila zmedena in razdvojena. Oglasil se je sam predsednik države Milan Kučan. Med drugim je prvi predsednik Slovenije zapisal: "Ni idealnih kolektivov, ni idealnih ljudi. Veličina ljudi pa je prav v tem, da znajo in zmorejo živeti z razlikami. Zmagovali ste zato, ker ste zaupali drug drugemu, selektorju, s katerim ste dosegli vse velike uspehe, vodstvu in obratno. Zmagovali boste tudi na tem prvenstvu. Jaz Vam zaupam in slovenska športna javnost tudi. Pozabite na morebitne zamere, te ne štejejo. "Če že si, bodi najboljši". To je vaše vodilo, vsakogar od vas in vseh skupaj. Zato ste tudi postali v športnem svetu legenda, zato imate doma spoštovanje. Bili ste prijatelji in tovariši, to ostanite tudi naprej."

6. junij 2002:
Nov dan je prinesel dokončni razplet. NZS in Katanec nista mogla in hotela mimo mini Zahovičeve konference po popoldanskem treningu. Kocka je padla - Zlatko Zahovič zapušča reprezentanco!

Novica, da slovenska deseterica zapušča Južno Korejo, je dobila potrditev na letališču v Džedžuju, kjer so novinarji pospremili odhod najboljšega slovenskega nogometaša v Evropo (najprej v Seul, nato v Lizbono). S tem naj bi se po mnenju vodstva Nogometne zveze Slovenije neprijetne razmere umirile in reprezentanca se končno lahko začne pripravljati na sobotni obračun proti Južni Afriki.

Posebej sporna je bila za NZS Zahovičeva izjava, da so ga soigralci podprli. Izjavo za javnost je posredoval tudi Aleš Čeh. Kapetan Slovenije je v imenu igralcev povedal: "1. Reakcij in dejanj s strani Zlatka igralci ne odobravamo in jih obsojamo. 2. Igralci smo se od samega začetka ogradili od problema in dali vedeti, da mora vse odločitve glede Zlatka sprejeti NZS. 3. Edina podpora Zlatku s strani igralcev je bila v smislu športnih interesov nogometne reprezentance na svetovnem prvenstvu. 4. Kljub vsem dogodkom smo vsi igralci enotni in bomo dali vse od sebe, da Slovenijo prezentiramo kot do sedaj, in verjamemo, da Slovenija še naprej stoji za nami."

Zahovič je na izjave soigralcev hitro reagiral in se jim zahvalil za podporo v športnem smislu, tudi tokrat pa ni mogel mimo Nogometne zveze Slovenije: "Izjava je korektna. Zahvalil bi se igralcem, da so mi dali podporo v športnem smislu. Že v sredo sem rekel, da se soigralcem dogajanja niso zdela korektna, in jaz sem se zato tudi opravičil. NZS je ne glede na voljo Katanca odločil, da ostanem s fanti, toda na žalost je voden tako, da nekomu omogoči novinarsko konferenco, kjer se zjoka, drugemu pa ne. Zdaj je najbolje in edino prav, da zaradi miru v reprezentanci, ki ga nujno potrebuje, odidem."

Junij 2002 - marec 2009
Najboljši igralec reprezentance je odletel v Evropo, nemirni in razdeljeni slovenski tabor je izgubil preostali tekmi. Najprej je bila z 1:0 boljša Južna Afrika, nato pa še Paragvaj s 3:1. A bolj kot trije porazi se je Slovenija nogometnemu svetu predstavila s primerom "Šmarna gora", še bolj usodno pa je bilo, da sta se nogomet in javnost razdelila na "Srečke" in "Zlatke", nismo bili pa ne srečni ne zlati.

Zatem sta prišla tekma in poraz s Severno Irsko. Prvi april 2009 je pomenil prelomnico v življenju selektorja Matjaža Keka in nove reprezentance in začel se je pohod proti drugemu svetovnemu prvenstvu v nogometu.