22-letnik iz Rosaria v Argentini, ki je že od 13. leta član španske Barcelone, je nesporno najboljši nogometaš tega trenutka. Po zadnjem sanjskem mesecu ga evforični navijači, mediji in častilci nogometne igre že postavljajo ob bok Peleju, Maradoni, Ronaldu, Zidanu, a do tega mu manjka "le" ena lovorika - pokal za svetovnega prvaka. A to "kepo zlata" lahko la Pulga (bolha) osvoji že poleti, pri čemer pa se dobro zaveda, da bo to veliko težje kot osvajati lovorike kot po tekočem traku za FC Barcelono.

V letu 2009 je mali Messi z Barcelono slavil v prav vseh tekmovanjih, pri tem pa je več kot upravičil dres s številko 10. Leto 2010 je videti še fantastičnejše, pri velikem slavju na "El Clasicu" sredi Madrida je proti velikemu tekmecu Real Madridu zabil 40. gol na 43. tekmi sezone.

In kdo je "la Pulga" (bolha)?
"V resnici igram nogomet, ker mi je všeč in je zabaven. Mogoče res srečuješ igralce, ki ga vzamejo kot službo. To je tudi normalno, ker je to dejansko tudi res. Toda poleg tega je nogomet zame zabava."

Leo iz Rosaria
Lionel Andres Messi se je rodil 24. junija 1987 v mestu Rosario v provinci Santa Fe, ki je 300 km oddaljen od glavnega argentinskega mesta Buenos Airesa. Rosario je med drugim tudi rojstno mesto Ernesta "Che" Guevare. Oče Jorge, nekdanji nogometaš, je bil delavec v tovarni, medtem ko je mati Celia občasno delala kot čistilka. Družino Messi, katere predniki so se konec 19. stoletja izselili iz Ancone v Italiji, sestavljajo še brata Rodrigo in Matias ter sestra Maria Sol.

Pri petih letih je Leo, kot ga kličejo bližnji, začel igrati nogomet pri klubu Grandoli. Stara mama je peljala starejša brata na trening, pri čemer je zmanjkalo igralcev za popolnitev enajsterice. Na prigovarjanje stare mame je trener popustil in vključil tudi malega Lionela, ki se je hitro prikopal do žoge in začel preigravati starejše fante. Pomagalo ni niti vpitje trenerja Aparacia: "Brcni jo, brcni jo!" Ravno Aparacio je majhnega fantiča krstil kot "bolho".

Zaradi bolezni v Evropo
Pri sedmih letih je prestopil k Newell's Old Boysom, enemu izmed dveh vodilnih klubov v mestu. Messi je navduševal s tehničnim znanjem, predanostjo, a omejevati ga je začela drobna in premajhna postava. Pri 11 letih je bil zavrnjen na preizkusu pri slovitem River Plateju, ker so ugotovili, da ga pesti sindrom pomanjkanja rastnega hormona in bi morali za zdravljenje mesečno porabiti 900 ameriških dolarjev.

Leto in pol je očetovo podjetje še lahko krilo stroške zdravljenja, nato pa je udaril nov gospodarski zlom Argentine. Jorge, ki je verjel v sinove sposobnosti, se je prek sorodnikov v Leridi dogovoril za preizkus pri Barceloni. Carles Rexach, takratni športni direktor "blaugrane", je bil nad videnim navdušen, saj je 'miniaturni' Messi zaigral z dve leti starejšimi fanti in kljub vsemu izstopal.

Barcelona je ponudila pokritje stroškov zdravljenja z rastnimi hormoni, mesto v mladinski šoli in pomoč pri iskanju zaposlitve za starše, če se vsa družina preseli v Evropo. Začelo se je novo obdobje žrtvovanja družine za uspeh Lionela.

"Slabe stvari se spreminjajo v dobre"
"Moje ime je Lionel Messi in to je moja zgodba. Ko sem imel 11 let, sem imel težave z rastjo. Toda ker sem bil majhen, sem bil gibčnejši in naučil sem se igrati z žogo po tleh, ker sem se tako udobneje počutil. Zdaj vem, da se lahko tudi slabe stvari spremenijo v dobre."

Najmlajši, najhitrejši, najboljši
Messi je blestel v vseh mlajših kategorijah Barcelone, pri 16 letih je že debitiral v članskem moštvu na prijateljski tekmi s Portom. V La Ligi je zaigral (proti Espanyolu, 16. 10. 2004) in zadel kot najmlajši nogometaš v zgodovini španskega prvenstva (proti Albaceteju, 1. 5. 2005). Pozneje je oba rekorda podrl drugi otrok Barcelone Bojan Krkić.

Poleti 2005 je mladinsko reprezentanco Argentine popeljal do naslova svetovnih prvakov. S šestimi goli, dvema v finalu proti Nigeriji, je postal najboljši igralec in strelec turnirja. Avgusta je sledil prvi nastop za člansko reprezentanco, debitiral je proti Madžarski, a bil zaradi udarca s komolcem izključen že po 40 sekundah igre.

Bliskovit vzpon med najboljše
V sezoni 2005/06 je sledil preboj na veliko sceno tako v klubu kot v reprezentanci - prvi naslov v Ligi prvakov, igranje na svetovnem prvenstvu. Leto pozneje je pri 20 letih postal nezamenljivi člen Barce, kjer je po priljubljenosti zasenčil tudi Ronaldinha.

Iz leta v leto so sledila nova poglavja in vsako je bilo uspešnejše od prejšnjega. Hat-trick na "El Clasicu" proti Real Madridu, ponovitev gola stoletja in tudi "božje roke". Naslov olimpijskega prvaka z Argentino v Pekingu je bil začetek sanjske sezone 2008/09, v kateri ni bilo ovir ne za Messija ne za Barcelono.

Sanjsko leto 2009 se nadaljuje v leto 2010
Kot prvi španski klub so Katalonci osvojili trojček (prvenstvo in oba domača pokala), slavili so še v Ligi prvakov, kjer so v rimskem finalu z 2:0 ugnali branilce naslova Manchester United, Messi pa je dosegel zanj neznačilen gol z glavo. Barcina desetica je bil mož odločitve tudi v finalu svetovnega klubskega prvenstva, kjer je s prsmi v podaljšku pokopal argentinski Estudiantes, kar je prineslo "blaugrani" prvi naslov najboljšega kluba na svetu.

Na 205 članskih nastopih za Barcelono v šestih sezonah je zbral kar 120 golov in 48 podaj, v različnih reprezentančnih selekcijah je zaigral 55-krat in dosegel 21 zadetkov. Od leta 2005 je tudi španski državljan, potni list je prejel le mesec dni po igranju za člansko reprezentanco, državljanstvo članice EU-ja pa mu je omogočilo redno igranje v španski ligi, saj ni več zasedal mesta, namenjenega tujcem.

Igrivi najboljši nogometaš sveta se zunaj zelenic spremeni v umirjenega in celo sramežljivega mladeniča, ki kljub desetletnemu bivanju v Kataloniji ohranja značilni argentinski naglas. Tudi vsa dozdajšnja dekleta so prihajala iz njegovega Rosaria. Rumeni mediji imajo bore malo dela z Messijevim imenom, saj pri njem ni divjih zabav, hitrih voženj ali mladostniških pripetij na robu zakona.

Da, Leo je tudi dolgočasen. No, enkrat je le pritegnil pozornost z vinjenostjo v javnosti. Po zmagi v rimskem finalu Lige prvakov in koncu sanjske sezone si je duška dal tudi Pulga. Podoba od nekaj požirkov penine opitega Messija, je nasmejala soigralce in celo trenerja Gurdiolo ter vse prisotne na ulicah Barcelone, zaradi česar so alkohola nevajenega Lea zbadali tudi domači.
Svetovno prvenstvo življenjski izziv
Nekaj skrbi vzbuja le dejstvo, da si je v zadnjih štirih letih že štirikrat poškodoval stegensko mišico na levi nogi, a ima tudi nogometni Mesija še bolj bolečo točko - igre v reprezentanci. Skupaj s prvim argentinskim nogometnim božanstvom Diegom Maradono je v nenavadnem položaju: hkrati sta neizmerno priljubljena in čaščena med rojaki, obenem pa vlada silno nezaupanje v njune sposobnosti pri reprezentančnih bojih.

Dvojec, med katerim vlada medsebojno zaupanje, je pred zahtevno nalogo - prepričati domačo in svetovno javnost, da so lahko "gavči" letos resni kandidati za vrh. A v dresu "albicelesta" ni Xavija in Iniesta, pa tudi Maradona ne daje vtisa Pepa Guardiole ...

"Messi je moj Maradona"
Zadnji nogometni presežki še stopnjujejo pritisk na argentinskega selektorja, od katerega tako domači kot tuji mediji zahtevajo, da igro povsem podredi svoji "desetici", a pri tem pozabljajo, da je Messi imel povsem proste roke že do zdaj in je bil edini, ki je odigral vse kvalifikacijske tekme od prve do zadnje minute. O morebitni ljubosumnosti pa Maradona odgovarja: "Messi je moj Maradona!"

Cilji so več kot jasni
"Niti v najbolj divjih sanjah si nisem domišljal stvari, ki sem jih izkusil in dosegel v letošnjem letu. Zdaj sta pred menoj velika izziva: z Barcelono ponoviti in ubraniti naslove ter z Argentino zmagati na svetovnem prvenstvu."

Reprezentančna statistika (2005-2010):

Klubska statistika (2002-2010):