Čeferin, predsednik Evropske nogometne zveze (Uefe), je bil s prvim in častnim predsednikom Nogometne zveze Slovenije Rudijem Zavrlom in trenutnim predsednikom NZS-ja Radenkom Mijatovićem gost pogovornega večera, ki ga je NZS organiziral ob stoletnici delovanja.

24. aprila 1920 je bila ustanovljena Ljubljanska nogometna podzveza, ki jo NZS šteje za svojo predhodnico oziroma začetnico.

Čeferin: Nogomet bo spet kmalu dobri stari nogomet
Čeferin je uvodoma dejal, da ga tako kot vse druge trenutno najbolj obremenjuje epidemija novega koronavirusa. "Tako zasebno, ker se ne morem premakniti od doma, službeno pa, ker se je nogomet ustavil. Je ogromna industrija, ki je hkrati neka pozitivna energija in je nekaj, kar imajo ljudje radi. Trudimo se vsak dan pomagati. V teh dneh imam po moji oceni še več dela kot takrat, ko ni bilo epidemije. Nogomet bo utrpel posledice, ampak se bo tudi hitro dvignil. Je šola življenja. Ne strinjam se z apokaliptičnimi napovedmi. Nogomet bo spet kmalu dobri stari nogomet."

Sorodna novica NZS-ju ob 100-letnici delovanja zlati red za zasluge

Razvoj gre naprej, iluzorno je pričakovati, da bodo imeli klube enake proračune
O evropskih tekmovanjih: "Evropska tekmovanja morajo biti tekmovanja, kamor se bo lahko uvrstil kateri koli klub v Evropi. Hkrati pa je iluzorno pričakovati, da bodo imeli klubi enake proračune. Za nogomet je pomembno, da pustimo razvoj nogometa in pritok kapitala. Uefa ima skoraj šest milijard evrov težek proračun, a 85 odstotkov denarja nakaže nazaj v nogomet. Več ko bo nogomet generiral, boljši bo razvoj nogometa. Nogomet je daleč najbolj popularen šport, a tudi tako dobro voden, da krovne zveze poskrbijo za nogomet v vseh državah. Tudi zato je imel Maribor po letu 1999 še nove uspehe in je ob vsaki uvrstitvi v Ligo prvakov dobil od 15 do 20 milijonov evrov. Sanje o tem, da se lahko uvrstiš, morajo ostati, a svet gre naprej in iluzorno je pričakovati neko egalitarnost."

Smo ponosni, sposobni, včasih pa malo manjka samozavesti
Čeferin je poudaril, da je konkurenca v nogometu izjemno huda, zato so uspehi slovenske reprezentance še toliko večji. "Nogomet je z naskokom najbolj množični šport na svetu. Za mene je uvrstitev slovenske reprezentance na kakšno veliko tekmovanje podobno, kot bi v drugem športu prišel v finale kakšnega evropskega ali svetovnega prvenstva. In tega se včasih ne zavedamo. Nogomet je zahteven šport, igrajo ga milijoni ljudi. Konkurenca je tako brutalna, da so rezultati slovenske reprezentance čudež, enako pa tudi klubov, predvsem NK Maribora. Če se slovenska reprezentanca želi uvrstiti na veliko tekmovanje, mora garati. Mi nismo Francija, Anglija, Nemčija ali Brazilija. Moramo biti v vrhunski formi in moramo se razumeti med seboj. Pri športu stopimo skupaj, pri drugih stvareh malo manj. Smo ponosen narod, smo sposobni, včasih pa nam malo manjka samozavesti."

Slovenski nogomet z Brdom dobil svoj dom
Čeferin je povedal, da je ponosen, da mu je kljub skeptikom uspel projekt Nacionalnega nogometnega centra na Brdu. "Veliko je bilo skeptikov, ampak je bil zahteven projekt. Imeli smo podporo vseh vlad, ne pa birokratskih organov. Pridobivali smo dovoljenja več kot dve leti, zgradili pa smo ga nato v letu in pol. A se je izplačalo. Slovenski nogomet ima zdaj svoj dom. S predsedniki največjih klubov na svetu sem se sprehajal po Brdu in jim kazal ta objekt. Vsi pravijo, da je to eden najlepših objektov v Evropi."

Zavrl: Uspelo nam je Slovenijo postaviti na nogometni zemljevid
Zavrl, ki je bil predsednik NZS-ja med letoma 1989 in 2009, se je spomnil težkih časov ob osamosvojitvi države leta 1991. "Več ali manj je bilo jasno, da Jugoslavija ne more obstati. Na področju, kot je nogomet, smo prišli do položaja, ko smo sami odločali o svoji usodi. Kratkoročni cilj je bil članstvo v Uefi in Fifi, dolgoročni cilj pa je bil umestiti Slovenijo na nogometni zemljevid sveta. Če pogledam s časovne distance, nam je to uspelo. Zahvaljujoč sodelavcem dr. Branku Elsnerju, Gašperju Antonu Frantarju, Marku Ilešiču, Zdenku Verdeniku in drugim smo pristopili sistematično študiozno in pripravili vse dokumente. Tako so že leta 1992 slovenski klubi Olimpija, Maribor in Izola igrali v evropskih pokalih, in to z Benfico, Milanom in madridskim Atleticom. Od vseh držav nekdanje Sovjetske zveze in Jugoslavije so samo klubi iz Rusije, Ukrajine in Slovenije dobili pravico za nastopanje. Nihče drug, očitno smo si pridobili zaupanje. Mene je večkrat preletel ne strah, ampak občutek odgovornosti. A z vsako tekmo, ki smo jo z reprezentanco odigrali, sem vedel da smo na pravi poti," je analiziral Zavrl.

Uspehi demantirali trditev, da Slovenci nismo za nogomet
Zavrl je nadaljeval: "Trditev, da je nogomet balkanski šport oziroma da Slovenci nismo za nogomet, se je demantirala sama po sebi z rezultati, ki jih dosega slovenski nogomet v samostojni državi. V nekdanji državi nogomet ni bil prioriteta takratnega slovenskega vodstva, ampak so bili to športi, kot so smučanje, hokej in sploh zimski športi. Nogomet je bil pastorek v tistih časih."

S Katancem smo zadeli. To je bila intuicija.
Ena ključnih potez Rudija Zavrla je bilo imenovanje Srečka Katanca za selektorja leta 1998. Slovenija se je pod Katancem uvrstila na evropsko prvenstvo leta 2000 in svetovno prvenstvo 2002. "Katanec je imel za seboj bleščečo igralsko kariero. On je igral na vseh največjih tekmovanjih. Ostal je v nogometu in je želel delati kariero kot trener. Takrat se je zaključevala era Verdenika in dr. Elsnerja, ki sta ogromno naredila za slovenski nogomet. Nastopil je trenutek za kadrovsko spremembo. S Katancem smo pač zadeli, to je intuicija. Na prvi tekmi pod Katancem, ki smo jo sicer v Zalaegerszegu izgubili proti Madžarski, je bil pristop in odziv igralcev izjemen. Rekel sem, to pa je sprememba."

Spor Zahovič - Katanec? Stvari so nas prehitele.
Zavrl obžaluje, da je na svetovnem prvenstvu leta 2002 izbruhnil spor med Zahovićem in Katancem, a pravi, da je to bržkone posledica tudi prehitrih uspehov: "Zgodilo se je v najbolj nepravem trenutku. Ko človek pogleda s časovne razdalje, nas je vse, kar se je dogajalo, prehitevalo, tako da nismo vsega absorbirali. Nihče ni delal namernih napak, a to se je zgodilo. Ne bi se zdaj spuščal v razloge, kdo je bolj kriv."

Zavrl je za konec povedal, da je vesel, da je slovenski nogomet v dobrih rokah, zato z optimizmom zre naprej.

Mijatović: Ne skrbi me za slovenski nogomet
Mijatović je poudaril, da je nerealno pričakovati, da se bo Slovenija pogosto uvrščala na velika tekmovanja. "Laična javnost ocenjuje delo NZS-ja le skozi uspehe A-reprezentance, a zadaj je ogromno zadev, ki jih urejamo. Gre za armado 50.000 fantov in deklet, ki trenirajo, gre za tisoče sodnikov in trenerjev. Ljudje so sicer ponosni na reprezentanco, a morajo imeti rezultate." Mijatović je prepričan, da se bo slovenski nogomet po krizi zaradi koronavirusa relativno kmalu pobral. "Slovenski nogomet se bo bistveno lažje pobral kot v kateri drugi državi, saj vložki niso tako veliki. Za slovenski nogomet me ne skrbi, imamo solidno reprezentanco in klube," je sklenil Mijatović.