To pa ni bil edini trenutek, ki je v dvorani Elegans hotela Kokra "povezal" slovensko nogometno in smučarsko družino. "Lahko rečem, da je sramotno to, kar sem pred dnevi zasledil, da nogometne zveze ni med prvimi petimi, ki so prejele največ denarja od Fundacije za šport. Vsa čast smučarski zvezi, ki je dobila milijon evrov. Mislim, da si nogomet z 42 tisoč registriranimi igralci zasluži boljše mesto v tej državi," je bila ena od prvih misli novega predsednika nogometne zveze Aleksandra Čeferina na novinarski konferenci po končanem glasovanju.

Smučarska zveza je v resnici prejela nekaj več kot 900 tisoč evrov, nogometaši pa na 11. mestu nekaj več kot 200 tisoč. Več so, denimo, dobili kajakaši, judoisti, planinci in veslači ...

90 odstotkov težav je denar
"Kaj je težava slovenskega klubskega nogometa? V 90 odstotkih je to denar. Mislim, da zveza na tem področju lahko začne proaktivno delovati," je bil jasen Čeferin in nakazal, da si bo prizadeval, da bi se lahko klubi financirali tudi od oglasov ponudnikov športnih stav, tako kot je to praksa v večini drugih držav. Izboljšanje stanja v klubih je med njegovimi prednostnimi nalogami.

O prvih konkretnih nalogah ni mogel povedati še nič natančnega, najprej se bo pogovoril z generalnim sekretarjem Alešem Zavrlom: "Vsaj za 8, 10 ali 12 ur se morava usesti, da razčistiva en kup stvari."

Napetosti v komunikaciji nepotrebne
Seveda je še kako aktualno, kako se bo Čeferin lotil komuniciranja z reprezentanti, ki ni bilo nič kaj zgledno v času njegovega predhodnika Ivana Simiča. "Na vsak način se bo treba sestati. Ali z nekakšnim odborom igralcev ali posameznimi reprezentanti, v tem trenutku še ne morem reči. Tenzije, ki so nastajale v komunikaciji, so nepotrebne. Če se tako izrazim, je bila krivda, če lahko o njej sploh govorimo, na obeh straneh. Stvari je treba umiriti," je zatrdil odvetnik iz Grosuplja in dodal: "Prepričan sem, da so odnosi z reprezentanti ena lažjih stvari, ki se bo razrešila. Po mojem mnenju je prav gotovo te odnose lažje urediti kot pomagati slovenskim klubom. To bo gotovo težje delo." Razmislil bo tudi o morebitni funkciji športnega direktorja reprezentance.

Optimistično prav tako pričakuje sodelovanje s sindikatom Spins: "Nazadnje je bilo na obeh straneh malo preveč nervoze. Ob vsem spoštovanju do novinarjev je bila zadeva malo preveč javna. Sindikat mora biti, hkrati pa mora imeti realne poglede na to, kaj lahko dobi in česa ne more."

Kolešnik: Zakaj niso odstopili tudi podpredsedniki?
43-letnega Čeferina je na skupščini podprlo 24 od 29 delegatov. Glede na to, da je imel že ob predloženi kandidaturi "zagotovljenih" 17 glasov (podprli so ga MNZ-ji Ljubljana, Ptuj, Nova Gorica, Lendava, Gorenjska in Koper ter združenje sodnikov), je na koncu prepričal tudi večino t. i. vzhodnega bloka (Maribor, Murska Sobota, Celje).

Predsednik MNZ Celje Ciril Kolešnik je bil sicer edini, ki si je na skupščini privoščil dva razpravljalna "vložka". Na skupščini je pogrešal Simiča in se vprašal, zakaj njegovemu odstopu niso sledili tudi odstopi podpredsednikov, ki jih je ob izvolitvi pred dvema letoma po tedanjem statutu imenoval sam. O Čeferinovem programu je dejal, da je pripravljen zelo dramatično, in še pripomnil, da so podpredsedniški programi z izjemo dveh izjemno različni in včasih tudi v nasprotju s Čeferinovim.

"S tem programom nisem zadovoljen. Bojim se, da bo nogometna organizacija še vedno temeljila na improvizaciji, dobrem delu posameznikov, uspešnem delu v tem trenutku najboljšega produkta - reprezentanc, in da ne bomo dosegli tistega, kar bi lahko," je še pred glasovanjem sklenil Kolešnik.
Naposled so bili za podpredsednike z izjemo Stanka Glažarja ("zamenjal" bo Rudija Turka) izvoljeni tisti, ki so to funkcijo opravljali že v Simičevem mandatu - Stane Oražem, Radenko Mijatović in Franc Kopatin.

Nekaj misli iz Čeferinovega programa:
- Člani NZS-ja se moramo zavedati, da smo skupaj najmočnejši in nepremagljivi. To je slovenski nogomet navsezadnje že pokazal celotni Sloveniji.
- Mislim, da mora biti predsednik NZS-ja finančno, politično in tudi sicer popolnoma neodvisen, njegov edini interes je delati v dobro nogometa v Sloveniji.
- Boljše pozicioniranje nogometa posledično pomeni boljše možnosti in lažji razvoj tega športa v RS. Kljub izjemnim uspehom namreč nogomet v Sloveniji še vedno nima položaja, ki si ga nedvomno zasluži.
- Gotovo bo treba poiskati načine, kako izboljšati podobo in zanimanje za slovenske lige, ki so nedvomno kakovostne.

Še nekaj poudarkov:
- statut NZS-ja ne potrebuje večjih sprememb;
- glavni cilj članske reprezentance je uvrstitev na EP 2012 na Poljskem in v Ukrajini;
- glavni cilj reprezentance v futsalu mora biti uvrstitev na EP 2012 na Hrvaškem;
- spremembe tekmovalnih sistemov ne smejo biti prehitre in nepremišljene;
- odločnejši bo moral biti dialog z državo, da bo davčna zakonodaja spodbudnejša za nogometne klube;
- povečati je treba prihodke iz trženja; potrebno je zagotoviti, da bodo tovrstna sredstva manj odvisna od trenutnih uspehov reprezentance;
- na novo pozicionirati nogomet v družbi z določenimi dejavnostmi (PR-strategija, portal slovenskega nogometa ...).

Na 116 tekmah zabil 70 golov
Čeferin je programu priložil tudi pravno mnenje Evropske pravne fakultete v Novi Gorici (na štirih straneh) o razlagi 3. člena pravilnika o volitvah in razrešitvah predsednika NZS-ja, ki med drugim predpisuje, da mora biti kandidat za predsednika dejaven v nogometu vsaj tri leta.
To svojo dejavnost je sicer "podkrepil" s potrdili, da je:
- od leta 2005 stalni sodelavec upravnega odbora in pravni svetovalec malonogometnega kluba Lesna industrija Litija;
- od leta 2005 član izvršnega odbora in igralec športnega društva N. K. pravniki Ljubljana (F. C. Ljubljana Lawyers) - v veteranski ligi je v šestih sezonah odigral 116 tekem in dosegel 70 zadetkov, sodeloval je tudi na treh evropskih in dveh svetovnih prvenstvih pravnikov;
- od leta 2006 zunanji sodelavec in od leta 2010 član izvršnega odbora NK Olimpija Ljubljana (od novembra 2006 do marca 2008 je klubu pravno svetoval za pridobitev imena NK Olimpija Ljubljana, saj je bila blagovna znamka Olimpija v lasti Pivovarne Laško, ki ni dovolila uporabe).