Ministrstvo za šport je sporočilo, da bo 54 nogometašev ali njihovih potomcev prejelo nagrado v vrednosti 100.000 realov (38.000 evrov) in nato dobivalo še mesečno pokojnino po 3.916 realov (1.488 evrov).
"Mislim, da Brazilci vedo, da smo nekaj dolžni tem športnikom. Velja poudariti, da v nogometu tedaj ni bilo takšnih plač in sponzorskih pogodb kot danes. Država si ne sme dovoliti, da bi ti ljudje, ki so dvignili ugled države, preživljali težke čase," je povedal brazilski minister za šport Aldo Rebelo.

Nekateri ne prejemajo redne pokojnine
Z izjemo Peleja zelo malo tedanjih junakov živi udobno, približno 85 odstotkov naj bi jih pripadalo srednjemu ali nižjemu razredu. "Felix, vratar reprezentance leta 1970, ki je lani umrl, ni mogel dobiti medicinske oskrbe, ki bi si jo zaslužil, saj ni imel pravega načrta zdravljenja, bolnišnica, ki jo je obiskoval, pa ni bila najboljša. Če bi imel denar, bi bil mogoče danes še živ," pravi Marcelo Neves, sin dvakratnega svetovnega prvaka Gilmarja. Nekateri starejši nogometaši ne prejemajo redne pokojnine, ker nogomet v 60. letih prejšnjega stoletja ni bil prepoznan kot poklic in si niso mogli plačevati socialnih prispevkov.

Slišati je tudi glas proti
Vsi pa seveda niso naklonjeni odločitvi, da vlada nagradi nekdanje svetovne prvake. Radijski voditelj Atila Nunes meni, da bi morala nogometašem pomagati brazilska nogometna zveza, ne pa navadni davkoplačevalci.

Eden izmed nogometašev je že zavrnil denar z besedami, da so tudi v 50. in 60. letih nogometaši prejemali višje plače kot večina delavcev. "Za naslov svetovnega prvaka smo bili dobro nagrajeni," je dejal nekdanji napadalec Tostao, ki je zdaj ugleden kolumnist časnika Folha de Sao Paulo. Tudi on meni, da bi morala vlada nogometašem pomagati s socialno podporo in skozi že obstoječi sklad za pomoč nekdanjim športnikom, svoje pa bi morali dodati brazilska nogometna zveza in klubi.