Nogometaša iz Šempetra pri Gorici, ki bo avgusta dopolnil 23 let, je konec januarja Sochaux posodil v Auxerre. Primorec se je povsem uveljavil v novi sredini, trener Jean Fernandez pa ima z njim velike načrte tudi v prihodnje. Edini zadetek za klub iz Burgundije je dosegel sredi februarja, ko je odločil zmagovalca na tekmi v Le Havru (1:2). Od prihoda Birse se je Auxerre iz spodnjega dela lestvice francoskega prvenstva dvignil do osmega mesta. Na zadnjih 16 tekmah je zbral kar 34 točk (11 zmag, 1 remi in 4 porazi).

Po naporni sezoni ste te dni na dopustu. Kako ga preživljate?
Nič posebnega, izbral sem si destinacijo in se za 10 dni podal v New York, kjer sem dal glavo na "off". Naslednja dva tedna bom v Sloveniji. Začel sem že malo gibati z igranjem tenisa in squasha, konec tedna bom začel z bolj napornimi vajami. Če bo možnost, bi rad opravil nekaj treningov z nogometaši Hita Gorice, da dobim malo občutka za žogo. Pogovoril se bom s trenerjem, če se jim lahko pridružim.

Kdaj začnete priprave na novo sezono?
30. junija.

Od februarja, ko ste se preselili v Auxerre, vam je šlo kot po maslu. Od prihoda v klub ste igrali na praktično vseh (15) tekmah v francoskem prvenstvu. Verjetno ste zadovoljni?
Sem, normalno, da moram biti zadovoljen. Spet sem dobil občutek, da nekaj delam v nogometu. Prej je bilo težko, ker nisem igral. Zaradi neigranja nimaš dovolj zaupanja vase, v glavi je težko. Ponudila se mi je priložnost, šel sem v Auxerre in dobro se je izteklo.

Trener Jean Fernandez vas je izpostavil kot enega najbolj pomembnih členov v ekipi, saj naj bi omogočili, da je Auxerre v spomladanskem delu prvenstva lahko zaigral bolj napadalno. Iz sistema 4-3-3 ste prešli na sistem 4-4-2. Očitno vam zaupa?
Glede na to, da praktično nisem igral šest mesecev, sem bil vesel, da sem v Auxerru zaigral takoj, ko sem prišel tja. Trener me od takrat ni več menjal. Dobil sem občutek, da mi zaupa. Če ne bi izpolnil tistega, kar želi, verjetno ne bi bil več tam. Hitro si lahko na dnu ali na vrhu, a če si pameten in delaš tako, kot je treba, pride vse na svoje mesto in se poklopi.

Kakšna je vaša vloga na igrišču? Igrate bolj na desnem boku, kajne?
Igram na desni ali levi strani, saj smo letos v bistvu igrali sistem 4-2-3-1, v katerem se polšpica giblje bolj po boku. V novi sezoni bo morda drugače. Pogovarjal sem se s trenerjem, da bi bil bližje golu in bolj v sredini. Auxerre je kupil novega napadalca Alexandra Licataja iz Monaca, bomo videli, kako bo ob začetku treningov. Če bo tako, kot je bilo na koncu sezone, ko sem dobil zaupanje vase, bo vse v redu. Zdaj se je treba samo še 100-odstotno pripraviti.

Kako bi opisali vašega trenerja? Najbrž se pozna njegova kakovost, saj je v Cannesu prvo resno priložnost ponudil Zinedinu Zidanu, velja pa tudi za "duhovnega očeta" Francka Riberyja?
Vidi se, da je res pomembna oseba v našem klubu, verjetno še bolj pomembna kot predsednik. V teh časih krize je pomembno, da se trener in presednik razumeta med seboj. Je pa bolj trener "stare šole", veliko stavi na moč in agresivnost. Spozna se na nogomet in hitro vidi rešitve. Dobro se razume tudi z vsemi igralci, nihče nima problemov.

Legendarni Guy Roux je bil trener v Auxerru kar 45 let. Se v klubu še vedno čuti njegov duh?
Roux je še vedno prisoten v klubu, a je problem, ker se ne ujame z našim trenerjem. Dejstvo je, da hoče imeti Fernandez vse pod kontrolo, Roux pa je hotel uveljaviti svoje mišljenje. Star je in težko se mu kaj dopove. S Fernandezom se ne razumeta. Roux je nekakšen pomočnik športnega direktorja, a nima prave funkcije.

V Auxerre ste se konec januarja preselili precej na hitro, saj so mediji nekaj dni prej poročali, da se selite v drugo ligo k Strasbourgu. Kako je takrat potekalo vse skupaj?
Velika verjetnost je bila, da bom šel v Strasbourg. Bilo je že vse zmenjeno, tudi plača in odškodnina. 80-odstotno sem bil že tam, a se potem iz Strasbourga niso več javili. Dva dni pred koncem prestopnega roka se je vse skupaj izjalovilo. Potem se je pojavil Auxerre, ki se je zame zanimal že prejšnjo zimo, a me trener Sochauxa takrat ni spustil drugam. Proti Auxerru sem dal prvi zadetek v francoskem prvenstvu (v 2. krogu sezone 2006/2007, op. a.), verjetno sem bil Fernandezu všeč.

Ste se hitro znašli v novi ekipi? Je bilo kaj drugače kot v Sochauxu?
Mogoče so v Auxerru malo drugačni igralci in ni tako veliko razlike v starosti. V Auxerru ni nihče star več kot 30 let. "Klapa" je zelo dobra, nekatere igralce sem že prej poznal, sprejeli so me zelo dobro.

Za dobre igre ste bili nagrajeni s pogodbo, pred dnevi ste z Auxerrom podpisali za dve leti. Ste imeli tudi kakšne druge ponudbe?
Ja, bile so tudi neke druge ponudbe, ena je bila kar konkretna. Toda nisem veliko razmišljal o drugih ponudbah. Auxerre je imel vse na papirju, jaz pa sem bil pripravljen ostati, ker so mi dali priložnost in me potegnili iz nič. Trener je zaupal vame, jaz sem igral, zato ne vidim razloga, zakaj bi menjal takšno okolje. Če bomo igrali tako še naprej, se nimam česa bati. Naredil sem dobro odločitev, bomo videli, kako bo naprej. Dobro je tudi, da sem podpisal za dve leti. Tudi če se bo menjal trener, bom namreč lahko razmeroma miren, saj mi ne bo treba čakati tako dolgo, kot sem v Sochauxu.

Konec aprila se je pojavila novica, da se za vas zanima Celtic. Neka britanska spletna stran je objavila vašo izjavo, ki pa je sploh niste dali. So se Škoti res zanimali za vaše usluge?
Po treningu sem dobil veliko klicev. Sploh nisem vedel, za kaj gre. Potem mi je moja punca pojasnila, kaj se dogaja. Te izjave nisem dal. Nihče iz Celtica ni prišel v stik z mano, tudi z menedžerjem se nihče ni pogovarjal. O tem, ali so se res zanimali zame, ne vem, stikov pa ni bilo.

Kakšni so cilji Auxerrja v naslednji sezoni?
Kolikor smo se pogovarjali, veliko višji, kot je klub dosegel v zadnjih dveh sezonah. Letos so se jeseni znašli celo v boju za obstanek. Če bi kakšno tekmo več zmagali, bi se lahko že letos prebili v Evropo. Večinoma ostaja isti kader, zato računamo na višjo uvrstitev, mogoče celo na preboj v Evropsko ligo. Mislim, da za Ligo prvakov še nismo dovolj kakovostni, toda nikoli se ne ve, kaj se lahko zgodi.

Kdo bo odšel, kakšne bodo okrepitve?
Thomas Kahlenberg je že odšel v Wolfsburg, drugi igralci pa naj bi ostali. Mogoče bosta morala drugam še dva ali trije igralci, ki so manj igrali. Nič se še ne ve, težko je karkoli reči.

Auxerre je malo večje mesto (40.000 prebivalcev) kot Sochaux oziroma Montbeliard, kjer ste prebivali prej. Vam je všeč tamkajšnje življenje?
Ni veliko večje kot Sochaux. Dobro je, ker je mirno. Dovolj časa imamo za nogomet, ni veliko drugih obveznosti. Če ti je dolgčas, je uro stran Pariz in ni nobenega problema iti tja.

S kom od soigralcev se najbolje razumete? Kako preživljate prosti čas?
S tretjim vratarjem Denisom Petričem (rojen je v Ljubljani, kjer je igral za Svobodo, a se je odločil, da bo nosil reprezentančni dres Srbije, op. a.) in Makedoncem Robertom Popovom smo bili malo bolj skupaj. Dobro se razumem tudi z drugimi.

Ste še v stikih z vašim nekdanjim soigralcem Bojanom Jokičem?
Večinoma se slišiva po vsaki tekmi in si poveva, kako je, a si vseeno pustiva določen mir. Zdaj, ko ni igral, sem vedel, da ga ni dobro preveč motiti.

Kako komentirate razplet francoskega prvenstva? Je naslov Bordeauxa za vas presenečenje?
Glede na prikazano, niti ne. Lyon je pokazal veliko manj kot v prejšnjih letih in Bordeaux je to izkoristil. Tudi drugi izidi so mu šli na roko. Čeprav na nekaterih tekmah niso pokazali nič posebnega, so zmagali, tako tudi proti nam. Velike ekipe zmagujejo na tak način.

Eden od novogoriških nogometašev, ki stopajo po vaši poti, je tudi Etien Velikonja. Kaj bi mu svetovali, naj ostane doma še nekaj časa ali naj odide v tujino?
Težko je govoriti za druge. Odvisno je od ponudbe, od tega kaj si želi in kaj bi rad naredil. Meni se je zelo dobro poklopilo, nisem pričakoval, da bom tako hitro igral v Franciji. Jaz pravim, da je treba verjeti vase, verjeti, da ti lahko uspe, in dati od sebe sto odstotkov. Tako je tudi odhod v tujino lahko prava poteza.

Matej Rijavec