27-letni Korošec, ki ima tudi lepo urejeno svojo spletno stran, iz nobene stvari ne dela rad "cirkusa", poleg nogometa pa je njegovo življenje še veliko več. Med pripravami na reprezentančne tekme je v sobi največkrat sam, zato svojega "cimra" - samega sebe - zelo dobro pozna.

Kako bi se opisali s tremi besedami?
Skromen, vesel ... Tretjo besedo pa naj drugi najdejo.

Kateri je vaš življenjski moto oziroma načelo, ki se ga držite?
Živi življenje polno, kolikor se da, ker je samo eno.

Od katerega trenerja ste se v karieri največ naučili oziroma ga najbolj cenite?
Od vsakega po malo. Vsak te lahko nekaj nauči, ne pa vse.

Kdo je vaš nogometni vzornik?
Ga ni, zelo pa sem cenil Fernanda Hierra.

Za kateri klub ste navijali v otroštvu in za katerega zdaj?
Zdaj ne navijam za nikogar, prej pa mi je bil všeč Real Madrid, ki pa v zadnjem času preveč pluje v druge vode, kot bi moral.

Kdaj vam je bilo v karieri najtežje?
Kaj pa vem? Zaenkrat se mi zdi, da vse težave kar dobro premagujem, tako da upam, da bo tako tudi naprej. Da bi izpostavil kakšno težavo, pa težko.

Katera je vaša najljubša anekdota oziroma smešna stvar, ki se vam je pripetila na nogometnih igriščih ali ob njih?
Jih je toliko, da ko je treba povedati, se je nikoli ne spomnim.

Kateri dres je na najvidnejšem mestu v vašem stanovanju?
Nobeden, ker nimam nobenega. Ne zbiram jih. Oče ima mojega, jaz osebno pa ne.

Kdo je vaš največji navijač?
Punca in družina.

Kateri so vaši hobiji?
Uh, nimamo dovolj časa, da jih naštejem. Smučanje, odbojka ... Toliko je raznih stvari, tudi zunaj športa, da jih je ogromno.

Kateri je bil vaš najljubši šolski predmet?
Geografija in zgodovina.

Kako bi proslavili zadetek na SP-ju, če bi ga dosegli?
Skromno, čim manj drastično, ker sem pač tak človek. Ostajam takšen, kot sem, ob uspehih ali porazih.