61-letni Verdenik, doktor nogometa in do nedavnega nosilec tega predmeta na Fakulteti za šport, je slovensko nogometno reprezentanco vodil med januarjem 1994 in decembrom 1997. V času njegovega "mandata" sta najbolj v spominu ostali nesojena zmaga (1:1) nad Italijo v Ljudskem vrtu in splitski remi (3:3) s Hrvaško. Ptujčan optimistično pričakuje nastope Slovenije na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki: "Moje izhodišče je kakovost igre, ki so jo naši prikazali v zaključku kvalifikacij proti Slovakom in Rusom. Če bodo torej ponovili tiste igre, potem smo kvalitetnejši od ZDA in Alžirije. Ni pa razloga, da bi reprezentanca tokrat igrala slabše."

Igralci poudarjajo, da je največja odlika tega moštva izjemen kolektivni duh in prijateljstvo. Vendar brez velike kakovosti tega uspeha ne bi bilo. Kje vi vidite največje adute Slovenije?
Odločilno je dvoje. Moštvo je izjemno homogeno. V tej reprezentanci ni prostora za posameznike, ki bi v ospredje postavljali svoje interese. Če bi kdor koli to poskušal, bi ga ekipa takoj izvrgla. Druga zadeva pa je igra reprezentance, ki je presenetljivo dobro organizirana. Gre za idejo, ki ni šablona, ampak ideja v povezavi s kreativnostjo. Če bi Slovenija igrala po šabloni, bi jo lahko hitro prečitali. Zdaj pa vedno znova preseneča z rešitvami znotraj igre. To je vrhunskost, ki daje novo kvaliteto in upanje za dober rezultat. Najzaslužnejši za to je gotovo strokovni štab.
Zdi se, da je tudi miselnost te reprezentance drugačna, kot je bila pri prejšnjih slovenskih izbranih vrstah. Več je samozavesti, več predrznosti, več napadalno usmerjenega nogometa, manj taktiziranja. Je kaj na tem, ali gre zgolj za napačen vtis?
Je. Reprezentanca tako kvalitetno kot zdaj še ni igrala. Zasluženo se je uvrstila na svetovno prvenstvo. Prejšnje reprezentance so imele individualno močnejše posameznike, kot sta denimo Zahovič in Pavlin. Takega igralca v tej reprezentanci ni. Je pa zato prisotna sijajna organiziranost, borbenost in izredna želja po rezultatu. Do tega seveda ni prišlo čez noč, ampak postopoma. Z vedno boljšo organizacijo so prišli dobri rezultati, z njimi pa je nato rasla samozavest. Lahko rečemo, da je ta reprezentanca zrela ekipa.
Če smo za zlato generacijo dejali, da je še proizvod jugoslovanske šole nogometa, potem so se ti fantje nogometa večinoma naučili na slovenskih igriščih. Do slovenske lige smo velikokrat kritični, češ da je nekakovostna, a uvrstitev reprezentance na svetovno prvenstvo govori o tem, da se tudi iz slovenske lige daleč pride.
Daleč se lahko pride s posameznim igralcem, težko pa z moštvom. V slovenskem prostoru imamo talentirane igralce, ki se kljub slabšim materialnim razmeram za trening uveljavijo na evropskem trgu, kjer še napredujejo in se v reprezentanco vrnejo še boljši. Posebej pomembno pa je, da se s to reprezentanco dobro dela, sicer tudi tuji klubi ne bi bili dovolj.
Ozriva se zdaj na svetovno prvenstvo. Slovenija si na glas želi osmino finala. Napovedi so resda nehvaležne, pa vendarle, kako vi ocenjujete slovenske možnosti za preboj v izločilne boje?
Jaz Sloveniji dajem velike možnosti za uvrstitev v drugi del. Predvsem je moje izhodišče kakovost igre, ki so jo prikazali v zaključku kvalifikacij proti Slovakom in Rusom. Če bodo torej ponovili tiste igre, potem smo kakovostnejši od ZDA in Alžirije. Ni pa razloga, da bi reprezentanca igrala slabše kot takrat.
Slovenski nasprotniki na pripravljalnih tekmah ne blestijo. Se lahko na tem gradi optimizem?
Ja in ne. Pripravljalne tekme so eno, prvenstvene pa drugo. Vprašanje je, zakaj ne blestijo. Morda selektorji še vedno eksperimentirajo. Lahko pa tudi, da so resnično v slabi formi. A vse do tekme tega ne moremo vedeti.

Ne glede na izkupiček v Južni Afriki, je bilo z uvrstitvijo na svetovno prvenstvo narejeno veliko za razvoj slovenskega nogometa. Kako v popolnosti izkoristiti kapital, ki ga je prinesel ta uspeh?
Jaz mislim, da se ta kapital že koristi. Prva in najpomembnejša stvar je popularizacija igre. Nogomet je veliko prisoten v medijih, kar vedno več mladih opazi, zato ni naključje, da se je povečal interes mladih za nogometne šole. In to je največji kapital. Nogomet je končno tudi v Sloveniji zasedel mesto, ki mu pripada, to pa je mesto številka ena. Tako kot je to v Evropi in drugod po svetu.

Katere štiri reprezentance sicer napovedujete v polfinalu?
Največ možnosti dajem Špancem, Nizozemcem in Argentincem. Pa recimo, da bo izmed afriških reprezentanc presenetila Slonokoščena obala.