"Na svetu je približno pol milijona profesionalnih nogometašev, a za nobenega izmed njih ni znano, da je gej. 27 odstotkov vseh anketiranih igralcev, trenerjev in sodnikov pozna vsaj enega geja v nogometnem svetu, ki se z brcanjem žoge še vedno profesionalno ukvarja. Nobeden od njih pa še ni zbral toliko poguma in svoje spolne usmerjenosti tudi javno razkril," je še dodal. Toda kje so vsi geji v svetu nogometa? O tem se sprašujeta raziskovalca Cashmore, profesor kulture, medijev in športa na Univerzi v Staffordshiru, in Jamie Cleland, sociolog ter nekdanji vratar Coventry Cityja.
Športnik si lahko kariero uniči v hipu

Zakaj športniki, ki imajo istospolna nagnenja, tega nočejo javno razkriti, ko pa to že vrsto let brez kakšnih večjih posledic počnejo filmski igralci, glasbeniki in tudi politiki? V ločeni raziskavi so izsledki pokazali, da okoli 90 odstotkov navijačev podpira geje v nogometu, mnogi pa so prepričani, da bo prvi nogometaš, ki bo v prihodnosti javno priznal, da je gej, požel tudi ogromno pozornosti in slave. Toda obstaja prepričanje, da bi takšno priznanje pustilo trajne posledice na športnikovi karieri. V ekipnih športih bi lahko prihajalo do nesoglasij in prepirov znotraj moštva, ki bi lahko privedli do preranega odhoda, v preostalih športih bi imel tak posameznik lahko velike težave pri iskanju pokroviteljev.
Nogometaši naj bi bili vzor mladim
Navijači, vključeni v raziskavo, so mnenja, da želi marsikateri športnik javno razkriti svojo spolno usmerjenost, a tega ne sme storiti zaradi agentov, kluba in tudi komercialnega pritiska. Igralci s klubi in različnimi pokrovitelji sklepajo bogate pogodbe in se morajo držati določenih pravil. Tu je treba omeniti še nekatere skupnosti, ki še vedno v glavnem ne sprejemajo homoseksualcev. Nogometaši naj bi bili vzor mladim generacijam in razkritje svoje spolne usmerjenosti marsikomu ne bi bilo pogodu. Toda, ali je to huje kot razvratno življenje, ki ga živijo nekateri igralci in iz tedna v teden polnijo stolpce v rumenih časopisih? Je takšno rakzritje hujše kot valovi kletvic, ki jih lahko mladina sliši na stadionih po svetu?
Bi bili geji v nogometu sprejeti?
Ob vsem tem se poraja še eno, morda ključno vprašanje: Bi bili geji v nogometu sprejeti med igralci in navijači? Raziskava kaže, da bi bili, toda realnost je najbrž malce drugačna. V zadnjih dvajsetih letih so imeli številni nogometaši na Otoku težave z zbadanjem in šalami na njihov račun. Eden izmed teh je Graeme Le Saux, ki je bil zaradi svojih dejavnosti v zasebnem življenju označen za homoseksualca. Šalo na njegov račun si je med drugimi privoščil tudi takratni napadalec Liverpoola in veliki šaljivec Robbie Fowler, ki se je na tekmi s Chelseajem 27. januarja 1999 na Stamford Bridgeu ob prostem strelu, ki ga je hotel izvesti Le Saux, v živem zidu neprestano sklanjal in kazal zadnjo plat. Le Saux zato ni hotel izvesti prostega strela, glavni sodnik pa mu je zaradi zavlačevanja pokazal rumeni karton. Veliko homofobičnih opazk je na svoj račun slišal tudi nekdanji branilec Arsenala Sol Campbell.
Precej več težav naj bi imeli gejevski nogometaši v preostalih evropskih ligah, zlasti v španski in italijanski, kjer v zadnjih letih na stadionih še vedno prihaja do rasističnih incidentov. Mnogi so namreč prepričani, da bi malce bolj temperamentni navijači v omenjenih ligah gejevskega igralca lahko celo poškodovali, incidenti v južnoameriških državah pa naj bi bili še veliko hujši.

Tarče tudi "Ibra" in Pique ...
V lanski sezoni so v Španiji za geja označili zvezdnika Barcelone Zlatana Ibrahimovića in Gerarda Piqueja. V javnosti se je namreč pojavila fotografija, na kateri sta omenjena nogometaša tesno skupaj naslonjena na avtomobil in se držita za roke. Fotografija, ki se je najprej pojavila na spletni strani za socialno mreženje Facebook, se je kot ogenj razširila po spletu ter prišla na številne naslovnice italijanskih in španskih medijev. Španska novinarka je kasneje

Ibrahimovića tudi vprašala glede namigovanj, da je gej. Šved z bosanskimi koreninami ji je odgovoril: "Pridi k meni domov, pa ti bom pokazal, kdo je homoseksualec. Pridi in pripelji s seboj še svojo sestro!"

... ter Neville in Scholes
Nekaj tednov predtem je svet obkrožila tudi fotografija z mestnega derbija v Manchestru, ki ga je v zadnjih sekundah odločil Paul Scholes. Njegov soigralec Gary Neville je bil nad zadetkom tako navdušen, da mu je na usta pritisnil masten poljub. Omenjena fotografija je bila seveda sočna kost za otoške medije. Pred leti je tabloid News of the World tudi poročal, da naj bi nekateri premierligaški nogometaši imeli homoseksualno orgijo, omenjala pa sta se predvsem takratni vezist Liverpoola Jermaine Pennant in bočni branilec Chelseaja Ashley Cole. Cole je pozneje zaradi neresničnih zgodb zoper tabloid vložil tudi tožbo.
Edini znani gejevski nogometaš žalostno končal
Do danes je samo en nogometaš javno priznal istospolno usmerjenost. Justin Fashanu, nekdanji nogometaš Nottingham Foresta, Manchester Cityja in West Ham Uniteda, je 22. oktobra 1990 v enem izmed angleških tabloidov javno priznal, da je gej. Bil je prvi temnopolti nogometaš, čigar vrednost na trgu je presegla milijon funtov, po razkritju svoje spolne usmerjenosti pa se je moral poleg rasističnih v naslednjih sedmih letih otepati še homofobičnih opazk. Po končani karieri se je preselil v Združene države Amerike, kjer ga je marca 1998 17-letnik obtožil spolnega nadlegovanja po prekrokani noči. 37-letni Fashanu je 2. maja istega leta storil samomor, v svojem zadnjem sporočilu pa je napisal: "Doumel sem, da sem že spoznan za krivega. Svojim prijateljem in družini nočem biti več v sramoto." Pozneje je postalo znano, da je policija primer zaradi pomanjkanja dokazov tako ali tako opustila.

Svet čaka na novo priznanje
Nogometni svet torej še vedno čaka na prvega gejevskega nogometaša po Fashanuu. Toda priznanju najbrž še dolgo ne bomo priča. Eden od razlogov za tak sklep je lahko tudi podatek, da je Premier liga pred kratkim želela posneti reklamo, v kateri je hotela navijače pozvati k strpnosti do homoseksualnosti, a za reklamo ji ni uspelo dobiti nobenega nogometaša iz angleških nogometnih lig. Za zdaj bo vse ostalo zgolj pri ugibanjih, na nogometaša, ki se bo odločil nadaljevati pot, ki jo je začel Fashanu, pa bo moral nogomet očitno še malce počakati.