"Moralo bi biti fantastično. Najboljši trenutki življenja," se začenja zanimivo poglavje v prihajajoči avtobiografiji Garyja Nevilla Red (Rdeči). Angleška nogometna reprezentanca torej ne izpolnjuje otroških sanj? "Ni dvoma, da so se preštevilni igralci preveč časa bali posledic slabih iger, ko so oblekli dres Anglije," piše starejši izmed bratov Neville, ki se je februarja pri 36 letih poslovil od poklicne kariere nogometaša.

Neville je eden redkih vrhunskih nogometašev sodobnega časa, ki je celotno kariero preživel v enem samem klubu - za Manchester United je v 20 letih odigral natanko 400 prvenstvenih tekem, skupno pa je dres rdečih vragov oblekel 602-krat. Desni bočni branilec si je z dobrimi igrami pod taktirko Alexa Fergusona prislužil tudl stalno mesto v angleški reprezentanci. Med letoma 1995 in 2007 je 180 cm visoki igralec iz manchestrske okolice za "tri leve" odigral 85 tekem.

Slaba selektorska politika FA-ja
Odlični branilec tudi v svoji knjigi ostaja neposreden, tako kot je bil na igrišču. Ob slabem vzdušju in kulturi reprezentance se je lotil tudi angleške zveze, ki naj bi bila tudi najbolj kriva za slabe izide domovine nogometa. "Ni dvoma, da se je FA slabo lotil menjav selektorjev. Terryja Venablesa so prelahko in prehitro pustili, da je odšel. Nato pa je zveza imenovala Glenna Hoddla in Steva McLarna, preden sta bila pripravljena."

Med napakami zveze in reprezentance je Neville še posebej izpostavil čudaške navade in običaje Glenna Hoddla. "Če bi vsaj imel smisel za vodenje moštva, ki bi shajal z njegovo nedvomno nogometno inteligenco," začne pripovedovati o Hoddlu Neville.

Alternativa ni premagala "gavčev"
"Verjel je v alternativno medicino in med drugim tudi v Eileen Drewery, zdravilko zaupanja, ki je nekajkrat obiskala pripravljalni tabor tik pred začetkom svetovnega prvenstva v Franciji. Ker sem malce skeptika, nikoli nisem šel k njej. Ko se je začel SP 1998, so nekateri igralci začeli dobivati injekcije od Glennovega najljubšega zdravnika, nekega Francoza dr. Rougierja. Bilo je povsem nekaj drugega, kar smo delali oz. dobivali pri Unitedu, to je gotovo."

"Ko so nekateri fantje rekli, da so res čutili prave izbruhe energije, sem se tudi jaz odločil, da vzamem vsako pomoč, ki mi je na voljo. Tako se je odločilo veliko igralcev in pred tekmo z Argentino je bila pred zdravnikom prava vrsta. Pred tekmo je Glenn opravil svojo običajno rutino: premikal se je med igralci, jim tresel roke in jim z dlanjo pritiskal tik nad srcem. Nikoli ne bomo vedeli, ali je to imelo kakšen pozitiven učinek."

Osmina finala med zagrizenima nasprotnikoma je zahtevala posebne ukrepe. Hoddle je zaupal Garyju Nevillu: "Reprezentančno osebje je med tekmo z Argentino hodilo v nasprotni smeri urinega kazalca, zato da bi ustvarilo pozitivno energijo. Na žalost nam to ni prineslo veliko dobrega."

Odvzeti trak Beckhamu nesmisel
Neville je bil kritičen tudi do preostalih angleških selektorjev, pod katerimi je igral: Kevin Keagen, Sven-Goran Eriksson in Steve McLaren. "Med Kevinovim obdobjem so bile stvari tako slabe, da sem čutil pravo olajšanje, če sem bil poškodovan ali na rezervni klopi." McLarnu, ki je bil dolgoletni pomočnik Fergusona pri Manchester Unitedu, je Neville najbolj zameril, da je iz prve postave vrgel Davida Jamesa, Sola Cambella in Davida Beckhama, ki mu je odvzel tudi kapetanski trak. "Vsi smo vedeli, kaj želi. Želel je vpeljati nov režim. Toda odvzem traku Becksu ni imel nobenega smisla."

Več časa posvetili hazardu kot nogometu
A mogoče bolj kot kritike selektorjev in zveze bodo v nogometno nori Angliji odmevale Nevillove besede o vzdušju in razvadah v reprezentanci, ki je bila v Nevillovem obdobju prav zasvojena s hazardiranjem. "Kar se tiče težav moštva, nikoli nisem bil navdušen nad stavniško kulturo zunaj igrišča. Čas, posvečen stavam na konjske dirke in kartanje, je bil naravnost absurden. Bilo je res kot v starih časih, povsem drugače, kot sem bil vajen iz Uniteda, kjer so bile disciplina, zbranost in priprava vedno v ospredju."