24-letnega napadalca je z lepo podajo v prazen prostor zaposlil Andrea Cambiaso, Vlahović pa je bil hitrejši in spretnejši od branilca Isaka Hiena ter s približno desetih metrov matiral vratarja Marca Carnesecchija.
V 72. minuti je Srb po predložku Cambiasa še enkrat zatresel mrežo, vendar je bil zadetek z glavo razveljavljen zaradi prepovedanega položaja.
Po zgodnjem vodstvu se je Juventus osredinil predvsem na protinapade, v obrambi pa imel vse pod nadzorom, saj nogometašem iz Bergama na celotni tekmi ni dovolil niti enega strela v okvir vrat (!).
Varovanci Giana Piera Gasperinija so si najlepšo priložnost pripravili v 80. minuti, ko je Ademola Lookman s strelom od daleč zadel vratnico. Zelo se je poznala odsotnost kaznovanega napadalca Gianluce Scamacce, ki je v zadnjem obdobju v izjemni formi.
Atalanta ostaja pri lovoriki iz leta 1963
Za torinski klub je to 15. pokalna lovorika, kar je največ od italijanskih klubov. Juventus, ki je bil v polfinalu na dveh tekmah boljši od Lazia, je predtem slavil v sezonah 1937/38, 1941/42, 1958/59, 1959/60, 1964/65, 1978/79, 1982/83, 1989/90, 1994/95, 2014/15, 2015/16, 2016/17, 2017/18 in 2020/21. V finalu je igral 22-krat.
Atalanta, ki je v polfinalu izločila Fiorentino, je edinkrat do zdaj pokalno tekmovanje dobila v sezoni 1962/63, zdaj pa je še petič zapored v finalu izgubila. Tako je bilo tudi pred tremi leti, ko jo je prav tako premagal Juventus, tedaj z 2:1.
Prihodnjo sredo čaka nekdanji klub Josipa Iličića še finale Evropske lige v Dublinu, kjer se bo pomeril z novim nemškim prvakom Bayerjem iz Leverkusna, ki je v tej sezoni še neporažen.
Italijanski pokal, finale
Atalanta – JUVENTUS 0:1 (0:1)
Vlahović 4.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje