Slovenska reprezentanca bo prvo tekmo odigrala v soboto ob 17.00 na Poljskem, v skupini 3 pa so še Češka, Slovaška, Severna Irska in San Marino. S Kekom se je pogovarjal Igor Tominec. Objavljamo prvi del intervjuja, drugi del pa boste lahko prebrali v petek.

Reprezentančne tekme so se iz Celja preselile v Maribor, pripravljalna baza pa na Ptuj. Kako vpliva na delovno vnemo to novo okolje?
Vesel sem, da se je reprezentanca po devetih letih vrnila v Maribor. Tekma proti Hrvaški je z nekaj izjemami pokazala, da je bilo občinstvo absolutno zelo velika spodbuda našim igralcem, navsezadnje je tekma nosila tudi kar nekaj naboja. Z malimi praskami se je vse skupaj končalo športno. Fantje so zadovoljni s spodbudo in navijanjem, ki je seveda dobrodošlo v vsakem športu, ne samo v nogometu. Kar se tiče Ptuja: tu so naravnost idealne razmere, igrišča v Kidričevem so takšna, da si boljših ne moreš zamisliti. Tudi sama nastanitev v Ptujskih toplicah je v redu. Bližina Maribora je enostavno narekovala premestitev z Gorenjskega v ta del Slovenije.

Kje je po vašem mnenju najboljše reprezentančno okolje?
Nekateri pravijo, da je bilo to v Ljubljani, Štajerci prisegajo na Maribor, Celje pa se nekako ni prijelo. Jaz na vse skupaj morda gledam nekoliko drugače. Res je, da so bili vsi veliki uspehi naše generacije, ki nas je popeljala na evropsko in svetovno prvenstvo, vezani na Bežigrad. Tam je bila Slovenija v malem, vendar je bilo vse skupaj pogojeno z uspehom, z rezultati. Tudi kar se Celja tiče: tiste tekme, ki jih je reprezentanca igrala dobro - spomnimo se zmage proti Italiji - takrat je bilo vzdušje tudi v Celju "ta pravo". Tudi na naši tekmi lani proti Nizozemski, ko smo nesrečno izgubili, je bila podpora s tribun odlična.

Zame je vzdušje vezano na rezultat, na igro. In ker smo v Mariboru proti Hrvatom pač pokazali tisto bojevitost, željo, voljo in pravi odnos do reprezentančnega dresa, je bila tudi spodbuda s tribun takšna, kot si jo vsi predstavljamo. Bežigrad je zgodovina, ki se je bomo vedno spominjali, Celje pač vmesna faza, kjer se marsikaj ni posrečilo, ampak predvsem zaradi slabe igre in rezultatov, Maribor pa je zdaj na eni tekmi pokazal, da je lahko velik plus tej reprezentanci.

Kakšne so zadnje informacije iz moštva, ki bo v soboto na Poljskem odigralo prvo tekmo novih kvalifikacij?
Zelo sem vesel, da je vzdušje v reprezentanci, ta voljni element, na najvišji mogoči ravni. Dolgo smo se pripravljali, dolgo selekcionirali zadeve. Nekaj problemov je sicer s poškodbami (Brečko, Šuler). Poškodbo že dalj časa vleče tudi Robi Koren, ki sicer kaže veliko vneme in želje za igranje. Prepričan sem, da bo dal vse od sebe, vendar normalno je, da so po tako dolgi rehabilitaciji še določeni problemi, ki pa mislim, da so obvladljivi. Podobna je tudi situacija s Šišičem. Optimistično lahko rečem, da bomo na Poljsko odpotovali v najmočnejši postavi.

Kako bomo igrali v Vroclavu? Se pripravlja kakšen nov model?
Ne, kakšne velike filozofije tukaj ni. Na letošnjih štirih pripravljalnih tekmah smo imeli dovolj časa, da ekipo pripravimo. Kar se tiče modela in izmišljanja nekih sistemov, se dobro zavedamo, da odhajamo v goste k favoritu naše skupine. Poljaki so tradicionalna reprezentanca z velikimi uspehi v svetovnem in evropskem nogometu, reprezentanco sestavljajo sijajni posamezniki. Ampak nenazadnje, če se za nekaj pripravljaš, se ne pripravljaš zato, da boš dobro izgledal na igrišču, da boš imel lepe drese ali da boš pobral neke simpatije. Zdaj gre za točke. Najlepše oziroma najenostavnejše je zdaj lepo govoriti in obljubljati to in ono. Štele bodo samo točke in kako bomo mi izgledali v igri na igrišču.

Kar se tiče Vroclava: Poljska je zdaj naša edina misel, seveda z vsem spoštovanjem in objektivnim zavedanjem dejanske kvalitete poljskega in slovenskega nogometa oziroma teh dveh reprezentanc. Mi imamo svoje ambicije tudi na tej tekmi in vsak pozitiven začetek teh kvalifikacij bi bil še kako dobrodošel že za ustvarjanje pozitivnejšega vzdušja tako v Mariboru na naslednji tekmi kot nasploh okoli reprezentance.

Poljake ste imeli priložnost videti v neposredni soseščini na evropskem prvenstvu. Koliko ste jih preučevali v živo?
Pogledali smo vse tekme v živo, ker smo pač imeli to možnost. Neumni bi bili, če tega ne bi izkoristili. A zagovarjam filozofijo, ki temelji na tem, da moraš najprej pri sebi stvari postaviti na pravo mesto, počistiti s problemi pri sebi in se potem seveda ozirati tudi proti nasprotniku. Imamo dovolj podatkov o njih. V zadnjem času me malo moti to, da se v javnosti kar malo podcenjuje poljsko reprezentanco. Oni sicer imajo svoje probleme, a imajo tako veliko število kvalitetnih igralcev na razpolago, da je njihova selekcija mnogo lažja. Lažje se odrečejo kakšnemu igralcu.

Stojim za tem, da bo vse odvisno od tega, kako se bomo mi postavili na igrišču, kako bomo mi stali na igrišču in kako bomo mi bili sposobni "parirati" njim. Jasno, so favoriti, ampak mi se sigurno ne gremo v Vroclav postaviti na 16 metrov in čakati na tisti milostni strel. Poskušali bomo igrati, poskušali bomo priti do neke svoje igre. Na zadnjih tekmah nam je na obroke - proti Švedski in Hrvaški - to že uspevalo. Potrebno je zmanjšati število individualnih napak, ki nas tepejo na zadnjih tekmah, predvsem pa poskušati ponoviti oziroma te dobre stvari speljati skozi vso tekmo.

Proti vzhodnoevropskim reprezentancam naši nogometaši kar dobro igrajo, statistika kaže, da je temu tako. Ravno s Poljaki pa pravzaprav ne. Na treh prijateljskih tekmah smo do zdaj iztržili le en neodločen izid. Se pravi, da je nekaj tudi v igri Poljske, kar bo treba še dobro preučiti.
Dobro, statistika, zgodovina in vse to skupaj je za medije in javnost. Nam preostanejo samo gola dejstva, to pa so, da so Poljaki individualno izredno močna ekipa, da so v zadnjega pol leta imeli možnost biti ogromno skupaj, da so bili na evropskem prvenstvu, da imajo na klopi prekaljenega mačka Lea Beenhakkerja in da so favoriti. Ja, priznamo jim vlogo favoritov, ampak Slovenijo bo potrebno premagati, kajti, kot sem že omenil, motiv in želja za dokazovanje sta v tej skupini igralcev, ki jih imam zdaj, izredno velika.

To je skupina, ki raste iz tekmo v tekmo, ki še ni v tistih pravih, zrelih letih, ampak ki bi dejansko v teh kvalifikacijah morala nekaj doseči. Ne bom rekel, da je to uvrstitev v dodatne kvalifikacije ali kar direktno na svetovno prvenstvo - potem bi bil res morda malo neobjektiven - ampak želja je, da se osvoji čim večje število točk. Zaradi tega je tudi moje prepričanje, da moramo gledati od tekme do tekme. Najprej so na vrsti Poljaki, potem pa bomo razmišljali dalje.

Realno Slovenija v teh kvalifikacijah niti ne bo tako velikokrat favorit, večkrat bo najbrž treba tekmecu predati to vlogo favorita. Kam pravzaprav sodimo v konkurenci Češke, Poljske, Slovaške, Severne Irske in San Marina, ko bodo srečanja vedno sila zahtevna?
Moje razmišljanje se ne razlikuje kaj dosti od objektivne slovenske javnosti. Nekaj je seveda tistih, ki mislijo, da bi se morala ta reprezentanca že kar uvrstiti na svetovno prvenstvo. Če se bo ponudila priložnost, pride tudi to absolutno v poštev, zakaj ne? Ampak, kot ste že dejali, Čehi in Poljaki so veliki favoriti v naši skupini, Irci sila nepredvidljivi in po kvaliteti s strani slovenske javnosti malo podcenjeni, svojo računico pa imajo tudi Slovaki. Okrog Ircev in Slovakov bi se morali vrteti tudi mi. Predvsem pa je moja želja - ker v prejšnjih kvalifikacijah in tudi zdaj na teh prijateljskih tekmah nam ni uspelo - moramo narediti pozitiven rezultat proti eni veliki reprezentanci, proti tistim objektivno boljšim ekipam.

Kakor jaz gledam na nogomet, je ta ekipa, ki jo imamo, sposobna rezultata. Treba je le še več hrabrosti, samozavesti in tiste miselnosti, ki jo poskušam iz dneva v dan, iz treninga v trening, vcepiti tem mladim fantom - da smo sposobni premagati vsakega. Je pa res, da če nismo "pravi", smo sposobni tudi od vsakega oziroma od večine dobiti po tri "komade". Moramo se zavedati, da se brez pozitivne energije in pozitivne želje ne da v športu narediti čisto nič.

Selektor ste dobro leto in pol. V vsem tem času se govori, da se ustvarja neka nova reprezentanca, da se ustvarja neka nova igra. Ali se dejansko ustvarja in kako daleč je ta proces?
Kar se tiče ustvarjanja jedra reprezentance, sem zadovoljen. Zavestno smo šli v določeno pomladitev, nekateri - mislim predvsem na Mileta Ačimoviča - so se na žalost odpovedali igranju v reprezentanci. Popolnoma razumem vse to skupaj in sem za tem tudi vedno stal. Naredili smo neko selekcijo, vendar je treba dodati, da so vrata reprezentance vedno odprta vsakomur. Tisti, ki bo dobro delal in dobro igral, ki bo v dobri formi in ki lahko pomaga reprezentanci, je v tej naši mali Sloveniji vedno dobrodošel. Tukaj ne gre za neke principe oziroma neke zamere ali karkoli že. Potem bi bil jaz kot selektor zelo neumen, če ne bi izkoristil vsake najmanjše kvalitete, ki jo imamo. Seveda pa je to moja izbira, vsake oči imajo svojega "malarja", to so na koncu koncev tudi moje odgovornosti.

Kar se pa tiče same igre, tu pa absolutno še nisem zadovoljen. Tukaj bi morali izgledati bolje. Prevečkrat ravno te individualne napake, ki so bile tako izrazite na tekmi proti Hrvaški in že prej proti Švedski, nekako zmanjšujejo našo kvaliteto. Ko se bomo tega rešili, potem bo tudi ta reprezentanca zelo gledljiva. Je pa v tem trenutku zelo pomembno, da fantje kažejo veliko željo in pravi odnos. O tem se je v preteklosti veliko govorilo. Mislim, da si zaslužijo tudi malo potrpljenja slovenske javnosti, ki pa je razvajena, kajti bili smo na evropskem in svetovnem prvenstvu, Maribor je igral v Ligi prvakov. Vsi se moramo zavedati in jaz sem prvi med njimi, da je letvica, ki jo imamo postavljeno, izredno visoka. Mi se ne prebijamo iz neke anonimnosti, ampak smo že bili na vrhu, tako da je seveda ponavljanje teh zadev sila težavno.

C. R.