Liverpool je svojo zadnjo domačo tekmo pred 20. obletnico igral v soboto, ko je na Anfield prišel Blackburn. Gostujoči igralci so pred znamenito tribuno Kop položili spominsko cvetje, ki spominja na število žrtev tragedije na Hillsboroughu. Foto: Reuters
Liverpool je svojo zadnjo domačo tekmo pred 20. obletnico igral v soboto, ko je na Anfield prišel Blackburn. Gostujoči igralci so pred znamenito tribuno Kop položili spominsko cvetje, ki spominja na število žrtev tragedije na Hillsboroughu. Foto: Reuters
Anfield
V nesreči so umrli večinoma mladi navijači, stari med 20 in 30 let. Na Anfieldu se vsako leto spomnijo te tragedije. Foto: EPA
Liverpool
Ponovljena tekma polfinala FA-pokala je bila odigrana 7. 5. na Old Traffordu v Manchestru, kjer so rdeči premagali Nottingham Forest s 3:1. V finalu so 8 dni kasneje ugnali po podaljšku še mestne tekmece Everton s 3:2. Foto: EPA
The Sun
Svoj ščepec soli je na tragedijo dodal najbolj razširjen britanski tabloid The Sun, ki je po tragediji pisal o 'neprimernem' obnašanju Liverpoolovih navijačev, ki naj bi mrtvim na zelenici kradli denarnice, urinirali na policiste, ki so ranjenim dajali umetno dihanje ... Usodna poteza za tabloid, ki je zaradi tega v Liverpoolu izgubil skoraj vse bralce. Kmalu po nesreči (podobno velja še danes) v Liverpoolu dnevno prodajo okrog 12.000 izvodov, pred tem se je številka vrtela okrog 200.000. Foto: EPA
20 let od tragedije na Hillsboroughu

15. aprila 1989 je Sheffield gostil polfinale FA-pokala, na stadionu Hillsborough, kjer še danes igra Sheffield Wednesday, sta se pomerila Liverpool in Nottingham Forest. Hillsborough so v letih pred tragedijo večkrat širili in povečevali, nazadnje leta 1984, ko se je Sheffield Wednesday spet vrnil v elitno ligo angleškega nogometa.

Manjše nesreče že leto pred tragedijo
Liverpool in Nottingham Forrest sta se v polfinalu FA-pokala na Hillsboroughu pomerila že leto pred tragedijo - 9. 4. 1988 je polfinale dobil Liverpool z 2:1. Navijači rdečih so se po tekmi pritoževali nad slabo urejenim stadionom, saj se jim je na predelu Leppings Lane, kjer so bili nastanjeni, večkrat udrlo. Nekateri navijači so bili poškodovani, a to ni povzročilo večjega vznemirjenja, saj so bile podobne "manjše" nesreče na otoških stadionih takrat sila pogoste.

Pred vrtljivimi vrati se je drenjalo 5.000 ljudi
Tekma je bila usodnega dne napovedana ob 15.00. Organizatorji so kot po navadi navijače pozvali, da se na stadionu zberejo vsaj 15 minut pred prvim sodniškim žvižgom. Lep del gostujočih navijačev je zaradi obnovitvenih del na avtocesti M62, po kateri so potovali, zamujalo. Dobrih 20 minut pred začetkom tekme se je na vhodu pred predelom Leppings Lane, kjer je bilo le malo vrtljivih vrat, nabrala velika množica Liverpoolovih navijačev. Nekateri, ki niso imeli kart, se niso želeli umakniti prihajajočim. Naenkrat je bilo pred vhodom več kot 5.000 navijačev. Varnostniki in policisti so v želji, da ne bi prišlo do nesreč, odprli dodatna vrata, ki so bila sicer namenjena izhodu in niso bila vrtljiva. Tako se je na stadion zvalila velika množica ljudi.

Panika, pomanjkanje kisika ... 96 mrtvih
Na predelu Leppings Lane se je v "hipu" znašlo ogromno navijačev, ki so se nagnetli v srednja dva predela tribune. Tok navijačev od zadaj ni pojenjal, navijači pa so tako dosebesedno stlačili svoje predhodnike, ki se niso imeli kam umakniti. Tako je prišlo do velike panike, na zelo majhnem prostoru je veliko gledalcem zmanjkalo kisika, kar je pozročilo številne smrtne žrtve. Nekateri gledalci spredaj so lahko preplezali ograjo in se rešili s tekom na igrišče. Sodnik je moral tako po samo šestih minutah tekmo prekiniti. Tisti dan je bilo ranjenih več kot 700 ljudi, 94 jih je umrlo, neki 14-letni deček je v bolnišnici umrl štiri dni pozneje, zadnji navijač pa je umrl štiri leta pozneje, ves čas do smrti je "preživel" v komi.

Premalo vrtljivih vrat in varnostnikov
Tragedija je angleške oblasti prisilila k obsežni preiskavi, ki je vodila do t. i. Taylorjeva poročila (po Petru Taylorju). Ta je ugotovila več nepravilnosti. Glavna je bila predvsem premalo vrtljivih vrat. Če bi vse gledalce na stadion spustili skozi ta vrata, bi vsi Liverpoolovi navijači na stadion prišli šele ob koncu prvega polčasa. Naslednja nepravilnost je bila premalo varnostnikov in policistov. Ti bi morali pri vhodu na tribune navijače pravilno razporediti na vse sektorje na predelu Leppings Lane, večina pa je "rinila" v srednjega, na katerem se je v hipu znašlo 3.000 navijačev, čeprav naj bi bila "idealna" zmogljivost le polovica od te številke.

Na stadionih le še sedišča
Na podlagi Taylorjevega poročila sta bili sprejeti dve glavni smernici, ki sta dodobra zaznamovali razvoj angleškega nogometa. Prva govori o tem, da naj bi bili na stadionu le še sedišča, kar so upoštevali na večini stadionov. Danes je to standard, brez katerega je nemogoče igrati tekme. Drugi ukrep pa je predlagal, da stadioni umaknjejo visoke ograje pred igriščem. Te so bile prvotne namenjene v boju proti huliganom, ki so med letoma 1960 in 1990 povzročili številne incidente. To je bil le eden izmed poglavitnih vzrokov za reorganizacijo angleškega klubskega nogometa, ki se je z ustanovitvijo Premier League razvil v danes najkakovostnejše ligaško tekmovanje na svetu.

Štiri leta prej tragedija na Heyslu
Ob tem omenimo še en veliko tragadijo, v katero so bili vpleteni navijači Liverpoola. Gre seveda za finale Pokala državnih zmagovalcev iz sezone 1984/1985, ko se je tragedije zgodila na Heyslu, osrednjem stadionu v Belgiji, kjer sta 29. 5. 1989 v finalu igrala Liverpool in Juventus. Navijači obeh ekip so bili ločeni le z majhno ograjo. Pred tekmo je prišlo do nekaj obojestranskih obmetavanj. Približno uro pred tekmo je skupina angleških navijačev (beri: huliganov) omenjeno ogrado prebila in se začela pomikati proti Italijanom. Ti so se začeli umikati k steni, ta pa se je porušila in navijači so padli več metrov nižje. Okrog 600 navijačev je bilo ranjenih, 39 (večina je bilo Italijanov) pa je umrlo. Do tekmo je vseeno prišlo, Juventus je zmagal z 1:0. Uefa je vse angleške klube ostro kaznovala, saj ti pet let niso smeli tekmovati v Evropi.
Pregled še nekaterih nogometnih tragedij
V fotozgodbi vam predstavljamo le nekaj najodmevnejših tragedij, ki so se zgodile na nogometnih zelenicah.

Slavko Jerič
slavko.jeric@rtvslo.si










20 let od tragedije na Hillsboroughu
Največja nogometna tragedija se je zgodila 9. 5. 2001 v Gani. V tamkajšnji prestolnici Akri sta se pomerili najboljši ganski ekipi Accra Hearts of Oak in Asante Kotoko. Domači igralci so ob samem koncu tekme dosegli dva gola in zmagali z 2:1. To je tako razjezilo gostujoče navijače, da so na zelenico začeli metati stole in plastenke. Policija se je odzvala, milo rečeno, 'neprimerno', saj je v predel gostujočih navijačev začela metati solzivec, kar je povzročilo vsesplošno paniko. Prišlo je do stampeda, v katerem je umrlo 127 navijačev. Predstavniki nujne medicinske pomoči so že zapustili prizorišče, saj se je to zgodilo povsem ob koncu tekme, svoje pa so dodali še organizatorji, saj so bila številna varnostna vrata zaprta. Šest policistov je bilo obsojenih nenaklepnega uboja. Slika je simbolična - prikazuje stadion v Akri, na katerem je bil leta 2008 odigran finale Afriškega pokala. Foto: EPA
Dve veliki tragediji sta se pripetili v obračunu med dvema zelo priljubljenima ekipama iz Johannesburga - Kaizer Chiefsi in Orlando Piratesi. Prva se je zgodila 13. 1. 1991, ko sta se ekipi pomerili na prijateljski tekmi v Orkneyju. Stadion Oppenheimer je takrat sprejel 23.000 gledalcev, a na tribunah se je drenjalo 30.000 ljudi. Ko je sodnik priznal domnevno sporen zadetek Kaizerja, je to razjezilo številne navijače Orlanda, ki so nasprotne navijače začeli obmetavati s sadjem in plastenkami. Ker med navijači ni bilo pregrad, je hitro izbruhnil spopad, zaradi stampeda in pomanjkanja kisika je umrlo 42 ljudi. Slika je simbolična in prikazuje navijače Kaizer Chiefsov. Večina njihovih navijačev je rudarjev, ki kopljejo zlato, zato spadajo rumene čelade v njihovo folkloro. Foto: EPA
Druga nesreča med omenjenima tekmecema iz Južnoafriške republike pa se je zgodila 11. 4. 2001, ko sta se moštvi pomerili v Johannesburgu na Ellis Parku. Stadion, ki je bil prvotno namenjen ragbiju, sprejme približno 60.000 navijačev. Zaradi velikega zanimanja in slabe organizacije je v okolico stadiona prišlo kar 120.000 ljudi, ki so želeli v njegovo notranjost. Ljudje so vseskozi prihajali na stadion, velika množica je tako 'stiskala' prostor pred seboj in 'padla' v novinarsko ložo. Nastala je panika, v kateri so varnostniki začeli metati solzivec, kar je le še pospešilo vsesplošni stampedo. Umrlo je 43 ljudi. Slika je simbolična - na stadionu Ellis Park je predsednik Fife Sepp Blatter. Ellis Park bo gostil tekme SP-ja 2010, med drugim tudi polfinale. Foto: EPA
Zadnja tragedija, ki se je zgodila na črni celini, ni stara niti mesec dni. Nogometaši Slonokoščene obale so 29. marca v glavnem mestu Abidžanu na kvalifikacijah za SP 2010 gostili Malavi. Stadion Houphouet-Boigny sprejme 36.000 ljudi, a pred samim objektom se je zbralo še veliko več navijačev, ki niso imeli vstopnice. Zaradi številnih navijačev na stadionu se je podrl del zidu, kar je med gledalci pred stadionom povzročilo veliko paniko. Svoje je dodala še policija, ki je metala solzivec. Po zadnjih podatkih naj bi umrlo 22 ljudi, še več kot 130 je bilo ranjenih. Incident se je zgodil dobre pol ure pred tekmo, ki so jo pozneje vseeno odigrali. Gostitelji so zmagali s 5:0. Foto: EPA
Vrnimo se na Otok, ki je pred desetletji veljal za prizorišča največjih nesreč. Prva večja je stara že več kot 100 let. Znameniti Ibrox v Glasgowu je 5. 4. 1902 gostil tekmo med Škotsko in Anglijo. Sredi tekme se je podrl del tribune na zahodni strani, zaradi česar je množica ljudi padla 12 metrov globoko. Več kot 500 ljudi je bilo poškodovanih, 25 pa jih je umrlo. Vzrok za nesrečo je bilo močno deževje dan pred tekmo, kar je "načelo" stari les, ki se je pozneje vdrl zaradi velikega pritiska. Nesreča je bila pomembna pri nadaljnjih gradnjah in obnovnah stadionov.
Druga večja nesreča na Ibroxu se je zgodila 2. 1. 1971 na vročem derbiju med Rangersi in Celtici. Zadnji so povedli v 89. minuti, kar je povzročilo, da so številni navijači Rangersov začeli zapuščati stadion. Na predelu, imenovanem Stopnišče 13, se je zlomilo nekaj ograj, kar je povzročilo vsesplošno paniko, v kateri je začelo primanjkavati kisika. Umrlo je 66 ljudi, več kot 200 je bilo ranjenih. Mestna legenda sicer pravi, da so se številni navijači želeli vrniti, saj so Rangersi na začetku sodnikovega podaljška izenačili, česar pa uradna preiskava ni potrdila. Po tem poročilu naj bi se vsi navijači premikali v isto smer (proti izhodu). Tekmo si je sicer ogledal tudi zdajšnji trener Manchester Uniteda Alex Ferguson, ki je zaradi razočaranja (bil je velik navijač Rangersov, za katere je med letoma 1967 in 1969 tudi igral) predčasno zapustil stadion, a ne na predelu, kjer se je zgodila nesreče. Pred stadionom danes stoji kip, poleg katerega so na dveh tablah zapisane žrtve obeh tragedij.
Ena najbolj krutih nesreč se je zgodila 11. 5. 1985 na tekmi 3. angleške lige med Bradford Cityjem in Lincoln Cityjem. Tekma je bila reklamirana kot veliki praznik, saj naj bi Bradford slavil napredovanje v višji rang tekmovanja, končala pa se je kot ena največjih tragedij, v kateri je umrlo 56 ljudi. Malo pred koncem prvega polčasa je izbruhnil požar, ki se je zaradi lesenih tribun in strehe hitro začel širiti in je imel grozljive posledice. Še danes ni jasno, kako se je vnel požar, najverjetneje je šlo za splet naključnih dogodkov. Eden izmed navijačev naj bi odvrgel cigareto ali vžigalico, ta naj bi padla skozi luknje na tla, kjer naj bi se vnele smeti. Spomenik stoji pred stadionom.
Morda celo največja tragedija na nogometnih igriščih se je zgodila 20. 10. 1982 na tekmi Pokala Uefe med Spartakom iz Moskve ter nizozemskim Haarlemom. Na stadionu Lužniki (tedaj imenovanem Lenin) so gostitelji vodili z 1:0. Gledalci so že začeli zapuščati stadion, ko so njihovi ljubljenci v sodnikovem podaljšku zadeli še drugič. Ljudje, ki so že zapustili stadion, so želeli nazaj na tribune, tako je prišlo do 'trka' obeh skupin. Množico je zajela panika, v stampedu so številni gledalci umrli. Po uradnih podatkih je umrlo 66 ljudi, po neuradnih ocenah pa se številka vrti celo okrog 340! V sovjetskih medijih je bila o nesreči objavljena le ena novička, ki je govorila o nesreči, v kateri je bilo nekaj ljudi ranjenih, zakrivili pa naj bi jo navijači. Šele sedem let pozneje se je o nesreči pisalo nekoliko bolj javno, tako so tudi nogometaši Haarlema leta 1989 izvedeli za omenjeno nesrečo. O številki 340 gre sklepati na podlagi različnih študij, ki temeljijo na izpovedih družin, ki nikoli več niso videli svojih sorodnikov, ki so obiskali omenjeno tekmo. Na pokopališču v Moskvi danes posebna skulptura spominja na dogodek, v katerem je umrlo (najmanj) 66 ljudi. Foto: EPA
Podobne nesreče so se zgodile tudi v nekaterih drugih državah. V Turčiji je na stadionu Atatürk 17. 9. 1967 umrlo 40 ljudi, tragedijo so imeli tudi v Grčiji, ko je v predmestju Aten 8. 2. 1981 na tekmi Olympiacos - AEK umrlo 21 navijačev. Stadion Armand Cesari na Korziki je bil 5. 5. 1992 priča nesreči na tekmi Batia - Marseille, kjer je umrlo 18 ljudi. Za konec poglejmo še malo dlje v zgodovino. Leta 27 se je v kraju Fidene, 7 kilometrov severno od Rima, zrušil amfiteater, na katerem naj bi bilo 50.000 ljudi, umrlo pa naj bi jih 20.000. V tem primeru resda ni šlo za nogometno tekmo, a gladiatorske igre so bile najvišja oblika filozofije 'kruha in iger'. Tej filozofiji danes najbolj ustreza nogomet, ki je brez dvoma že vrsto let najbolj razširjen in mednarodni šport. Foto: EPA