Huda poškodba levega kolena (natrgane križne vezi) na srečanju proti Palermu mu je 1. aprila preprečila nadaljevanje sezone, v kateri je odigral sedem prvenstvenih tekem in dve pokalni tekmi ter dosegel en gol (11. marca proti Laziu). Skupil jo je ob trku z Josipom Iličićem, zdaj pa okreva v rehabilitacijskem centru Isokinetic v Bologni. Tam ga je v sredo obiskal novinar TV Slovenija Aleš Potočnik in z njim opravil pogovor.

Od vaše poškodbe je minil mesec in pol. Kako napreduje okrevanje?
Koleno je veliko boljše, tudi hodim že dokaj normalno. Ni lahko biti vsak dan pet ur v tej telovadnici, a želja je seveda, da se vrnem, da je koleno še boljše. To je edina pot, druge ni.

Poškodba se je zgodila ob neprijetnem času, saj ste igrali dobro in dobivali priložnosti, povrhu vsega pa ste se poškodovali ob trku s kolegom iz reprezentance. Verjetno se ne spominjate radi tega dne in tega trenutka?
Gotovo mi je bilo res težko. Treniral sem zelo dobro in dolgo, trdo sem delal, da se nekako prebijem do prve ekipe. Trener mi je začel dajati vedno več priložnosti, a zgodilo se je, kar se je. Ne smem več gledati nazaj, ampak samo naprej, da se vrnem čim bolje pripravljen.

Veliko delate v telovadnici in bazenu. Kako zdržite ta bolj umirjen ritem, ki pa je pomemben, da se pozdravite?
V glavi imam samo eno - da se vrnem. Postavil sem si tudi nek cilj, to je, da okrevam do začetka kvalifikacij za svetovno prvenstvo. Vem, da telesno takrat še ne bom dobro pripravljen, želim pa si, da bi bil vsaj zraven in da bi občutil ta začetek kvalifikacij. Tudi selektor mi daje veliko podporo. Kvalifikacije so za 22-letnika zelo pomembne in zelo lepa stvar. Vem, da ne bom sodeloval na klubskih pripravah, ampak čim prej bo koleno v redu in bom na igrišču, tem bolj bom vesel.

Kaj pravijo zdravniki, kako hitro boste dejansko v tisti stari pripravljenosti?
Na igrišče se bom vrnil v štirih do šestih mesecih, odvisno bo, kako se bo odzivalo koleno. Glede telesne pripravljenosti pa bodo gotovo potrebni še dodatni štirje ali pet mesecev treningov in tekem.
Verjetno malce pogrešate žogo in delo na zelenici?
Gotovo, žoga mi manjka, še posebej tu v telovadnici, ko vsak dan gledam treninge mojih soigralcev. Ni lahko, a treba je to dati skozi in se čim prej vrniti.
Poškodba gotovo pusti tudi neke psihološke posledice, ampak iz tega lahko izidete tudi še močnejši. Razmišljate v tej smeri?
Prvi teden je bilo zelo hudo, bilo je tudi veliko solz. Nisem se mogel zadržati, res mi je bilo hudo. Potem po operaciji pa gledaš samo na to, da bi čim bolje delal terapije, da bi se čim prej vrnil, in to te potem žene naprej.

Tu v Bologni imate vse, kar potrebujete za rehabilitacijo. Vse je tako urejeno, da greste res lahko po najhitrejši poti nazaj.
Recimo, da je to neka sreča v nesreči. To je eden izmed boljših tovrstnih centrov v Evropi. Res znajo poskrbeti za igralce. Pogoji so pravi. Res sem vesel, da lahko rehabilitacijo opravljam tu. Glede na to, da opravljam terapije po pet ur na dan, mi zelo ustreza, da imam center zelo blizu. Do sem potrebujem pet minut z avtomobilom. Zjutraj sem tu dve uri in pol, potem grem domov, se najem in naspim, popoldne pa se vrnem. Klub sodeluje z Isokineticom, naš glavni zdravnik je tudi tu glavni zdravnik. Glede tega je v klubu res vse zelo urejeno.

Ali vam tudi na splošno ta klub ustreza, boste tu nadaljevali svojo kariero?
Ni še stoodstotno, vendar se pogovarjamo, da bi še za eno leto obnovili to polovično pogodbo z Interjem. Nič še ni dorečenega, a pogovarjamo se v tej smeri.

Pred poškodbo ste dobivali vse več minutaže. Ste zadovoljni s položajem v ekipi?
Gotovo bi šlo brez poškodbe še navzgor. Tudi sami so videli, da sem tiste tekme, ki sem jih odigral, res odigral na visoki ravni. Glede na to, da nisem imel neke kontinuitete in nisem igral veliko, sem bil z dobrimi treningi vedno dobro pripravljen. Izkoristil sem priložnost, ki mi jo je namenil trener. V klubu so zelo zadovoljni in upam, da bodo naslednje leto bolj računali name.