Manchester City. Klub, ustanovljen leta 1880, je večji del zgodovine preživel v senci veliko uspešnejšega mestnega tekmeca Manchester Uniteda. Medtem ko so rdeči vragi dominirali na Otoku in leta 1999 postali tudi evropski prvaki, so sinjemodri nastopali v tretji angleški ligi.

Nekajkrat se jim je pozneje uspelo prebiti v Premier ligo, a so kaj hitro nato spet izpadli v nižji rang tekmovanja. Šele po sezoni 2002/03 so postali stalni član angleške nogometne elite.

Leta 2008 se je nato zgodil prelomni trenutek v klubski zgodovini – ekipa je dobila novega lastnika, arabsko podjetje Abu Dhabi United Group, čigar vodja je šejk Mansur bin Zajed Al Nahjan iz vladajoče družine v Združenih arabskih emiratih in eden najbogatejših zemljanov.

Vizija je bila jasna: v najkrajšem možnem času postati najboljši klub v mestu, v Angliji in v Evropi. Klub je začel nizati rekordne prestope, ekipa se je pregovorno čez noč izdatno okrepila, leta 2012 je sledil prvi vrhunec – naslov angleškega prvaka, ki ga je City na zadnji dan sezone izmaknil prav iz rok mestnega tekmeca.

V naslednjih sezonah so sinjemodri angleški naslov osvojili še trikrat, nazadnje lani, ko so za pičlo točko ugnali Liverpool. A najbolj čislana lovorika se jim še vedno izmika – končna zmaga v Ligi prvakov, s katero bi se dokončno umestili na evropski nogometni zemljevid. In, kot kaže, bodo morali na prvo evropsko krono počakati še vsaj dve leti – če seveda letos ne bodo uspešni.

Hude kršitve pravil, sumljivo poslovanje
Evropska nogometna zveza (UEFA) je prejšnji teden v sporočilu za javnost zapisala, da je komisija za nadzor financ (CFCB) ugotovila resne kršitve pravil licenciranja, finančnega ferpleja, pokroviteljstva in splošnega finančnega poslovanja, zaradi česar Manchester City dve leti ne bo smel nastopati v tekmovanjih pod njenim okriljem, hkrati mu je naložila še denarno kazen 30 milijonov evrov. Odločitev so na krovni organizaciji sprejeli po temeljiti analizi izsledkov preiskave neodvisnega nadzornega organa, potem ko so zaslišanja v povezavi z zadevo opravili 22. januarja letos. Po navedbah v omenjenem sporočilu naj bi se kršitve dogajale v obdobju med letoma 2012 in 2016.

Leta 2011 uveden finančni ferplej
Finančni ferplej je Uefa uvedla leta 2011, in sicer za vse klube, ki nastopajo v tekmovanjih pod njenim okriljem, torej v Ligi prvakov in v Evropski ligi. Gre za zgodovinsko reformo, s katero naj bi se klube predvsem zaščitilo pred velikimi finančnimi izgubami zaradi naraščajočih plač nogometašev ter vse višjih odškodnin v prestopnih rokih. Klubi lahko torej po pravilih FPP-ja zapravijo le toliko denarja, kolikor ga ustvarijo. V prvem obdobju med letoma 2012 in 2013 je bilo dovoljenih največ 45 milijonov evrov izgube, ta cifra se je od takrat še znižala.

Kako izenačiti dovoljen finančni primanjkljaj?
Pri Cityju so ta pravila domnevno zaobšli, preiskavo finančnih nepravilnosti zoper angleški klub pa so sprožila razkritja nemškega tednika Der Spiegel in dokumentov Football Leaks. Šejk Mansur je izdatno financiral prestope nogometašev, s katerimi je želel City izstreliti med nogometno elito, že prvi prestop je bil rekorden – Robinho iz madridskega Reala za 32,5 milijonov funtov oziroma dobrih 43 milijonov evrov. V naslednjih letih je klub iz Manchestra za prestope odštel na stotine milijonov evrov, obenem pa se je v okviru pravil finančnega ferpleja spopadal z nemogočo nalogo enačenja dovoljenega primanjkljaja za 45 milijonov evrov. City je moral prikazati višje prihodke, zato so se sredstva glavnega pokrovitelja, letalske družbe Etihad močno povečala, Etihad je med drugim pridobil tudi pravice za poimenovanje stadiona City of Manchester Stadium, ki se zdaj imenuje Etihad Stadium. Tu pa se zgodba začne počasi zapletati ...

Izgube domnevno pokrival lastnik, ne pokrovitelj
Der Spiegel se je namreč dokopal do elektronskih sporočil, iz katerih so razvidne finančne nepravilnosti. Po omenjenih sporočilih so sinjemodri zamaskirali denar iz Združenih arabskih emiratov in ga predstavili kot pokroviteljskega. Natančneje, letalska družba Etihad je s Cityjem podpisala 68,5 milijona evrov vredno pogodbo, od katere pa je klubu nakazala le dobrih devet milijonov. Preostanek vsote je pokrilo podjetje ADUG (Abu Dhabi United Group) iz Abu Dabija, ki je v lasti šejka Mansurja. Poenostavljeno, lastnik kluba je iz svojega žepa primarno financiral izgube, ki so bile iz leta v leto vse višje, uradno pa naj bi minus pokrila pokroviteljska sredstva. CFCB je ugotovil, da se je to dejansko dogajalo, s čimer je klub, ki je Uefi predložil prirejena finančna poročila, med drugim izdal tudi njeno zaupanje.

Potencialna izguba 270 milijonov evrov
Kazen je izredno visoka. Izgnati tako bogat klub iz najelitnejšega klubskega nogometnega tekmovanja na svetu za dve leti kaže predvsem na odločnost Evropske nogometne zveze. Vse to pa za modro polovico Manchestra ne prinaša dobrih novic. Navijači se sprašujejo, kaj se bo zdaj zgodilo z njihovim klubom. Nič. Ta bo še vedno obstajal, a serijsko osvajanje lovorik (na Otoku) bo zdaj precej težje kot v zadnjih sezonah. Prepoved igranja v evropskih tekmovanjih bo imela hude posledice, saj je, sodeč po zadnjih sezonah, ko je v klubsko blagajno letno na račun igranja v Ligi prvakov prikapljalo okrog 100 milijonov funtov, mogoče izpad klubskega prihodka oceniti na okroglih 200 milijonov funtov (240 milijonov evrov), skupaj z naloženo kaznijo se številka povzpne na 270 milijonov evrov. Obenem se poraja vprašanje, kaj bo z glavnim trenerjem Pepom Guardiolo in nosilci njegove igre, za katere je vodenje ter igranje v Ligi prvakov temeljna želja – in zahteva. Bo Cityju ob najuspešnejšem trenerju v klubski zgodovini uspelo zadržati zvezdnike, kot so Kevin De Bruyne, Raheem Sterling, Bernardo Silva, Sergio Agüero in druge?

Če bo kazen obveljala, bo klub podoživel prva leta pod vodstvom šejka Mansurja, ko je moral v Manchester zvabiti velika imena, čeprav ni nastopal v Ligi prvakov (prvič je v njej zaigral v sezoni 2011/12). Tokrat bo pod drobnogledom Uefe in celotne nogometne javnosti, tako da so pod velikim vprašajem tudi rekordno visoke odškodnine in nesramno bogate pogodbe, ki jih je v zadnjih letih lahko ponudil nogometnim zvezdnikom.

Kaznovani že leta 2014
Pristnosti elektronskih sporočil, ki so začela vso zgodbo in do katerih se je dokopal nemški tednik Der Spiegel, City začuda nikoli ni oporekal. Ker so bila ta po mnenju kluba pridobljena nezakonito, jih v preiskavi ne bi smeli upoštevati, obenem naj bi bila tudi vzeta iz konteksta. Marca lani je CFCB začel preiskavo, ki so jo 'meščani' pozdravili, saj so bili prepričani, da z njo ne bodo ugotovili nobenih nepravilnosti in si bodo lahko oprali ime. To se ni zgodilo in sledila je visoka kazen – pravzaprav najvišja, saj je Uefa do zdaj izdajala le finančne kazni in prepovedi nakupov igralcev v prestopnih rokih. City je prav tako kršil predpise, saj v klubu niso zadovoljivo sodelovali pri preiskavi. Dejstvo je tudi, da so pri razvijanju klobčiča izdatno pripomogli stari grehi, ki nedvomno predstavljajo oteževalne okoliščine. Namreč, Uefa je klubu z Etihada že leta 2014 zaradi nespoštovanja pravil finančnega ferpleja naložila kazen 60 milijonov evrov, ki jo je nato sicer malce znižala, obenem pa je lahko tedanji glavni trener Manuel Pellegrini v Ligi prvakov lahko računal le na 21 namesto standardnih 25 igralcev.

Na potezi tudi Premier liga
A tu se zgodba še ne konča. Ob sankcijah v evropskih tekmovanjih so mogoče tudi sankcije v domačem prvenstvu. Že marca lani je Premier liga v sporočilu za javnost zapisala, da je v luči razkritij Der Spiegla in začetka preiskave Evropske nogometne zveze tudi sama začela preiskovati primer. Tako kot Uefa lahko tudi Premier liga klubu naloži stroge sankcije. Najelitnejša nogometna liga na Otoku ima sicer svojo različico finančnega ferpleja, ki jo je uvedla dve leti po Uefi. Guardian navaja, da utegne liga Manchester Cityju odvzeti ligaške točke, če ugotovi, da je kršil pravila, kar v letošnji sezoni ne bo prineslo bistvenih sprememb. Če bo kazen Uefe obveljala, se City ne bo mogel uvrstiti v Ligi prvakov, tako da končna uvrstitev na premierligaški lestvici niti ni tako pomembna, obenem je že zdaj skoraj nemogoče, da bi ujel vodilni Liverpool. Se pa po Uefini kazni na lestvici odpirata novi mesti za evropski tekmovanji. Tako bi se v Ligo prvakov uvrstila letos petouvrščena ekipa (trenutno to mesto zaseda Tottenham), v Evropsko ligo pa šestouvrščeno moštvo (v tem trenutku je to Sheffield United).

Naslednji korak: pot v Lozano
Vodstvo šestkratnih angleških prvakov je že napovedalo pritožbo na Mednarodno športno razsodišče v Lozani (CAS), hkrati je v sporočilu za javnost izrazilo razočaranje nad odločitvijo, nad katero pa ni presenečeno. "Preprosto povedano, to je primer, ki ga je sprožila, preiskovala in o katerem je dokončno odločila Uefa. Po končanem postopku, polnim predsodkov, bo klub čim prej podal zahtevo za nepristransko sojenje in bo zato tudi na prvi stopnji začel postopek na Mednarodnem razsodišču za šport," so med drugim zapisali v sporočilu za javnost. Po dogovoru se udeleženci v športu, ki so, denimo, v sporu s krovno organizacijo, ne tožijo na sodišču, ampak pravico iščejo na športnem razsodišču. Pri Cityju so prepričani o tem, da bodo v Lozani dokazali napačne izsledke iz raziskave, prav tako naj bi imeli tudi neizpodbitne dokaze, ki kažejo na to, da šejk Mansur kluba nikoli ni subvencioniral iz lastnega žepa.

Za integriteto ali ohranjanje statusa quo?
O (zloglasnem) finančnem ferpleju se krešejo različna mnenja. Zagovorniki so prepričani, da je nujen pri ohranjanju integritete nogometne igre, nasprotniki so prepričani predvsem o tem, da ščiti elitne klube in jim pomaga ohranjati status quo. A pravila so postavljena z razlogom. Če se tudi po pritožbi dokaže, da je City ravnal napak, je kazen, četudi zelo visoka, pričakovana in utemeljena. V nogometnem svetu je kar nekaj klubov, ki vzbujajo sum na kršenje ferpleja, Uefa je iz Manchester Cityja naredila zgled, kaj se zgodi, če klub (domnevno) načrtno zavaja krovno organizacijo, prireja finančna poročila in v preiskavi ne sodeluje zadovoljivo. Bodo drugi klubi to vzeli na znanje in delovali po pravilih ali pa bodo zdaj postali še previdnejši pri svojem poslovanju in iskanju lukenj ter bližnjic do uspeha? To je zdaj vprašanje.