Pokoronska lakota po športu (trenutno nogometu) je bila sicer močnejša in je po dveh mesecih prekinitve prinesla rekordne sezonske številke gledanosti v Nemčiji, Italiji in Španiji. A v uvodnem stavku opisana televizijska izkušnja je vsaj v Bundesligi, ki se je prva vrnila po epidemiji, številne uspavala kot enolično brnenje motorjev formule ena po nedeljskem kosilu.

Z navijači ali brez njih je spremljanje športa za veliko večino razumljivo popolnoma drugačno. Kar precej jih je nova začasna realnost kaj hitro odvrnila od televizijskih zaslonov. Pa je ta realnost res začasna? Leta 1948, ko so bile v Londonu po dvanajstih letih znova olimpijske igre, so ljudje napolnili tribune in nekako simbolično proslavili konec druge svetovne vojne. Enako je bilo po napadu na newyorška dvojčka 11. septembra, ko je ob vrnitvi na športna prizorišča navijače preveval domoljubni naboj.

Etiketa biološke bombe
Kriza zaradi novega koronavirusa je drugačna. Najbolj "domoljubno" je bilo ostati doma in ljudem, če odštejemo najbolj vnete privržence, ne bo, denimo jeseni, znova lagodno sedeti na tribuni ob kihajočem neznancu. Tu seveda ne gre zanemariti grožnje drugega vala, ki ga napovedujejo tako rekoč vsi. Poleg tega je šport z nogometom dobil negativno konotacijo in etiketo biološke bombe ob tekmah Lige prvakov v Milanu med Atalanto in Valencio ter v Liverpoolu med branilci naslova in Atleticom. Obe tekmi naj bi bili ob polnih tribunah leglo širjenja novega koronavirusa. Britanska študija njihovega urada za zdravje je izračunala, da je bila tekma v Liverpoolu neposredni krivec za 41 smrti.

Slovenska in nemška liga nista kot dan in noč
Po drugi strani ni vse tako črno. Šport izvablja čustva v največji meri in prav želja po vzpostavitvi starih vzorcev na prizoriščih bo podžigala strast po obisku tekem. "Pričakujem, da bodo navijači spoštovali šport bolj kot kadar koli doslej. Obiskovanje tekem v živo bo dobilo dodaten pomen, navdušenje in gorečnost na stadionih bosta intenzivnejša, strast do najljubših ekip in igralcev se bo še povečala," meni ameriški strokovnjak za športni marketing Bob Dorfman.

"Z vidika televizijskega gledalca so tekme brez navijačev na tribunah zagotovo manj privlačne. Bi pa tukaj poudaril drug dejavnik. Včasih, ko smo gledali tekme slovenske lige, pa je na večjih stadionih vse odmevalo, ker je bilo gledalcev malo, je bil odziv povprečnega gledalca: to nima smisla, vzdušja ni. Zdaj ko to primerjamo in gledamo Bundesligo pred praznimi tribunami, pa lažje govorimo o tem. Vzdušje seveda naredi tudi slabšo tekmo bistveno zanimivejšo. In mislim, da je to priložnost, da še bolj cenimo slovenski nogomet, kajti ko gledamo našo in nemško ligo pred praznimi tribunami, vendarle vidimo, da ne gre za tako ekstremno razliko, da ne gre za noč in dan, kot nekateri skušajo prikazati," je prepričan strokovnjak za športni marketing Tomaž Ambrožič. Tako Ambrožič kot Ivan Simič menita, da se bo večina ljudi, ki je pred novim koronavirusom hodila na tekme, vrnila na tribune.

Ob izpopolnjenih prenosih pospešena pot s tribun na kavč
A spremljanje športa na stadionih ima v televiziji velikega tekmeca, ki mu gre koronakriza še bolj na roko. Vse boljša televizijska izkušnja s počasnimi posnetki, strokovnimi analizami in prispevki iz zakulisja bi lahko ob grožnjah z virusom pospešila pot s tribun na kavč. Še posebej je ta težava pereča v ZDA, kjer si lahko družina skorajda z istim denarjem, ki bi ga zapravila za obisk tekme, kupi nov, moderen televizijski sprejemnik. Podoben trend se pojavlja v Evropi z dragimi vstopnicami nogometnih tekem v Angliji, Ligi prvakov ... "Šport ima dolgoročno težavo in ta kriza bo to le še pospešila," meni Dorfman.

Strokovnjaki napovedujejo trend še boljših televizijskih prenosov. Več bo kamer, več bo različnih kotov gledanja, vse več igralcev in trenerjev bo ozvočenih, več bo vključevanja družbenih omrežij. Navijači se bodo morali počutiti še bližje igralcem, igri, izkušnji v živo, čeprav bodo želeli ostati bolj izolirani.

Konec avgusta se bo v New Yorku začel tradicionalni teniški turnir za grand slam. Igrišče Arthurja Asha je s 24.000 gledalci največji teniški stadion na svetu, 10.000 manj sedežev ima sosednji stadion Louisa Armstronga. Turnir bo potekal ob strogih varnostnih ukrepih in brez gledalcev. Igralci naj bi bili po zgledu Lige NBA v nekakšnem balončku, oddaljeni od sveta, samo da virus ne bi prodrl in prekinil dogodka.

Uradni televizijski nosilec pravic je ESPN, ki si je močno prizadeval, da bi bil kljub nasprotovanju večine igralcev turnir odigran. Kako pričarati vzdušje, da ne bi žogica topo odzvanjala na praznem igrišču, si belijo glave pri ESPN-u. "Tišino po osvojeni točki bi lahko nadomestili z umetnim aplavzom, glasbo. Iščemo rešitve in se učimo od drugih, ki že izvajajo prenose," pove direktorica OP-ja ZDA Stacey Allaster. Nekdanji teniški igralec, zdaj pa letopisec ESPN-a Patrick McEnroe ponuja še konkretnejše rešitve: "V krizi se ustvarjalnost povečuje. Nimam nobenih notranjih informacij, vendar si predstavljam, da bo brez gledalcev veliko zvončkljanja in žvižgov. Kaj pa premikajoče se kamere? Ali ozvočenje igralcev? Če bi bil kdaj čas za to, je to zdaj."

Umetna kulisa iz računalniških iger
Tudi v Angliji, Španiji in Italiji se ukvarjajo z zapolnitvijo navijaške vrzeli v prenosih. Sky Sports je predlagal, da bi imeli za vsako tekmo dva kanala: na enem bi bila tekma samo z zvoki s stadiona, na drugem pa tekma z umetnim zvokom občinstva.

Umetne navijaške zvoke za špansko La Ligo in angleško Premier ligo so priskrbeli pri podjetju Electronic Arts (EA), ki skrbi za najbolj popularno računalniško nogometno igrico Fifa. Tega si pred pandemijo koronavirusa ni predstavljal prav nihče. Pierre Moosa, ki je pri NBC-ju zadolžen za Premier ligo, je sprva načrtoval, da bodo tekme predvajali z avtentičnim zvokom s stadiona, čeprav brez zvoka navijačev. A si je po ogledu prve tekme nemške Bundeslige premislil. Tudi sam je ugotovil, da topo odzvanjanje žoge in vpitje trenerjev ne moreta pričarati dobre izkušnje gledalca pred TV-zaslonom.

Obrnil se je na Electronic Arts, ki je čez leta nabral več kot 800 avdioposnetkov s tekem, od vzklikov z Liverpoolovega Anfielda do negodovanja Barceloninih navijačev s Camp Noua, ko eden izmed katalonskih nogometašev prejme rumeni karton. "Najpreprosteje je razložiti zadevo na način, da je nekdo med prenosom didžej oziroma tisti, ki vrti zvočne posnetke. Pred sabo bo imel mešalno mizo in zvočne učinke, ki jih bo lahko sprožil, denimo ob strelu domačega igralca oziroma grobem štartu gostujočega nogometaša. Nič ni simuliranega oziroma splošnega. Gre za vsebine, ki so popolnoma prilagojene klubu," pravi producent EA Sportsa Andrew Vance.

K EA Sportsu so iz različnih lig pristopili že konec aprila. Takrat so začeli iskati načine, kako naj bi televizijskim hišam omogočili uporabo. Umetne zvoke navijačev imajo v slušalkah tudi komentatorji, ki pravijo, da jim to pomaga za boljšo zbranost. Med špansko in angleško ligo pa obstaja ena pomembna razlika. Medtem ko so se Španci odločili tudi grafično za virtualne navijače, ki zasedajo spodnje dele stadiona, so se Angleži temu odrekli. Gledalsko izkušnjo bi dopolnili z izjavami igralcev med polčasoma, snemalci bi imeli dostop do slačilnic, da bi navijači videli, kaj se tam počne ...

V Beogradu prestopili rubikon
Kaj pa navijanje na stadionih? Po Belorusiji, ki prvenstva sploh ni prekinila, so v Evropi prvi navijače na tribune vrnili Madžari. Na začetku junija se je na finalu pokala v spodnjem delu tribun stadiona Puskas Arena, ki ima kapaciteto 67.215 gledalcev, zbralo nekaj tisoč navijačev. Med njimi bi morala biti razdalja treh sedežev, a najbolj vneti so se na to požvižgali. Zbrali so se za obema goloma, kjer so v skupini spodbujali svoji ekipi.

Še bolj vroče je bilo v Beogradu, kjer se je 10. junija na polfinalu pokala med večnima tekmecema Partizanom in Crveno zvezdo zbralo kar 15.000 ljudi. Še pred kratkim je imela Srbija eno najstrožjih politik glede novega koronavirusa v Evropi. Uvedena je bila tudi policijska ura, ob kateri so lahko na kratko peljali na sprehod le hišne ljubljenčke. Toda oblast je pred tekmo, verjetno tudi zaradi bližajočih se volitev, popustila pritiskom in navijačem dovolila ogled ne glede na družbeno razdaljo. Poteza bi še bila razumljiva, če bi epidemijo zajezili, a je še zdaleč niso. Dan pred tem je namreč na novo zbolelo 66 ljudi, aktivnih primerov je bilo več kot 400. Svet je ob teh posnetkih le nejeverno zmajeval z glavo.

Navijaška beograjska meka se je nadaljevala s teniškim turnirjem Adria Tour. Novak Đoković je bil magnet, ki se mu seveda srbski navijači niso mogli upreti. O varnostni razdalji ni bilo ne duha ne sluha, le maloštevilni v množici več tisoč gledalcev so nosili maske ... "Imamo drugačne okoliščine in ukrepe kot drugje po svetu. Lahko nas kritizirate in govorite, da je to nevarno, toda ne odločam sam, kaj je dobro ali slabo za zdravje. Delamo samo tisto, kar nam dovoli srbska vlada. Seveda je bilo izgubljenih veliko življenj in to je grozno, toda življenje gre naprej," je povedal Đoković. Teden pozneje je udarila novica, da je Grigor Dimitrov, udeleženec turnirja v Beogradu, okužen. In zatem so domine začele padati ...

Organizatorji v Sloveniji še previdni
V Sloveniji so led prebili prejšnji teden v Kranju, ko se je na dvoboju Triglava in Maribora zbralo več kot 300 ljudi. Po vladnem odloku je na tekmah lahko do 500 ljudi, vključno z igralci obeh ekip, delegati, varnostniki ... A premika se počasi. Brez navijačev bo tudi nedeljski derbi med Olimpijo in Mariborom. Uradni razlog? Zagotovitev varnosti ne na stadionu, ampak predvsem pred njim, pravijo pri Olimpiji. Neuradno? Stroški organizacije tekme bi bili še višji.

Navijaški turizem padel na ničlo
Medtem ko se ljudje počasi vračajo na stadione ob upoštevanju družbene razdalje, pa je še vedno veliko vprašanje, kdaj se bodo lahko navijači podali na potovanja oziroma obiskovali tekme v tujini. Navijaški turizem, predvsem nogometni, je bil v razmahu in nato v trenutku padel na dno. To vprašanje muči predvsem organizatorja naslednjih dveh velikih prireditev – evropskega prvenstva v nogometu, ki bo junija in julija prihodnje leto potekalo po vsej Evropi, in olimpijskih igrah v Tokiu. Začele se bodo 23. julija leta 2021. V Tokiu že zdaj razmišljajo o racionalizaciji obiska na otvoritveni in sklepni slovesnosti. Prav vsi naj bi opravili tudi test na novi koronavirus. "Prednostna naloga je preprečiti najhujši scenarij, to je odpoved iger," je za neki japonski časopis povedal neimenovani vladni vir.

"Za zdaj ne moremo povedati ničesar konkretnega. Ne preostane nam nič drugega, kot da spremljamo razvoj novega koronavirusa. Težko je napovedovati razvoj dogodkov," je povedal govorec OI v Tokiu Masa Takaja. Na vprašanje, ali bo potrebno cepivo za vse navzoče v Tokiu, predsednik MOK-a Thomas Bach ni dal odgovora.

In tu se ustavijo prav vsi, saj nihče nima odgovora, kje in kako pogosto se bodo pojavljala nova žarišča.

Novozelandska oaza
Polne tribune, brez umetnih zvokov, brez mask, nagneteni drug zraven drugega, rokovanje, objemi ... Nova Zelandija je po treh tednih brez novega primera odpravila vse omejitve in na prvi ragbijski tekmi je bilo najbolj čudno, kako normalno je vse skupaj. Na stadionu, na katerem se je zbralo več kot 20.0000 ljudi, je bila tudi novozelandska premierka Jacinda Ardern. "Mislili smo, da smo od tega oddaljeni še svetlobna leta. Pripravljeni smo bili, da bomo prileteli na prizorišče na dan tekme, odigrali dvoboj pred praznimi tribunami in takoj odšli nazaj, toda Nova Zelandija je bila izjemna v izkoreninjenju virusa," je povedal eden izmed trenerjev ekip na tekmi, ki se je končala z dramatičnim zadetkom v zadnji minuti.

Šport se je tam vrnil na glamurozen način. Le kaj je lepšega kot slaviti naslov na svojem stadionu in predvsem pred svojimi navijači.