Poročilo Svetovne nogometne zveze sicer operira z vsotami v ameriških dolarjih, tako da se je prvič zgodilo, da je skupna vsota odškodnin presegla mejo 4 milijard dolarjev. Pri povzetku iz mednarodnega transfernega sistema (ITMS) je treba opozoriti, da so v Fifinem računalniškem sistemu upoštevani prestopi med klubi iz različnih nogometnih zvez, torej niso prišteti in obravnavani prestopi znotraj posameznih članic, na primer Slovenije, Italije ali Anglije.

Polovico prometa opravijo Angleži in Španci
V primerjavi z letom 2013 so svetovni nogometni klubi za mednarodne prestope zapravili 2,1 odstotka več. Slabih 30 odstotkov so na svetovni tržnici najbolj razširjenega in priljubljenega športa zapravili Angleži (milijardo evrov), pri katerih prednjačijo klubi iz Premier lige. S 17-odstotnim deležem jim sledijo Španci, ki so bili hkrati s svojim paradnim konjem La Ligo prejemniki največjega deleža odškodnin - zaslužili so 594 milijonov evrov. A skupno so bili v Španiji vseeno na izgubi, saj so za mednarodne prestope zapravili 624 milijonov evrov.

Med zapravljivimi Angleži in zaslužki Špancev obstaja jasna vzorčna-posledična zveza - v letu 2014 se je iz Španije v Anglijo preselilo 62 igralcev, za kar so kupci odšteli točno 400 milijonov evrov. Leto predtem so za nogometaše iz Španije angleški klubi zapravili "le" 208 milijonov evrov.

Največ prestopov z Brazilci in v Braziliji
Kot je že običajno, se največ prestopov opravi z Brazilci - skupaj s kar 1.493 nogometaši iz prve nogometne velesile sveta. Hkrati se je v sami Braziliji opravilo tudi največ mednarodnih prestopov - 646 nogometašev je prišlo v državo, 689 pa jo je zapustilo, pri čemer je Nebrazilcev manj kot odstotek. Brazilcem po številu opravljenih prehodov čez meje nogometnih zvez sledijo Angleži (1.263) in Portugalci (823). Največ prestopov v letu 2014 se je zgodilo 1. septembra - točno 397, ko se je v večini sveta zaprla poletna tržnica.

Indijski bum z nogometnimi veterani
V povprečju so nogometaši ob prestopu stari 25 let in 6 mesecev, najstarejše igralce pa so podpisovali v Indiji (28 let in 10 mesecev), kjer je v letu 2014 debitirala nova indijska super liga z osmimi klubi, ki so vsi po vrsti imeli po nekaj evropskih ostarelih zvezd. Mimogrede: Del Piero, Trezeguet, Ljunberg, Pires, Elano, Capdevilla, David James in Luis Garcia so s svojimi novimi bogatimi klubi povzročili pravo nogometno evforijo na indijski podcelini. S povprečnim obiskom 26.505 gledalcev na tekmo je indijska ISL po novem celo četrta najbolj gledana nogometna liga na svetu in zaostaja samo za Bundesligo, Premier league in La Ligo.

Med deseterico zapravljivcev prvič Kitajska
Evropa vseeno ostaja središče nogometnega sveta, saj so Evropejci porabili kar 87 odstotkov vseh odškodnin, a vseeno se kažejo določene spremembe. Kitajska se je prvič prebila med 10 največjih zapravljivk, pri čemer so kitajski klubi za tuje okrepitve porabili 88 milijonov evrov.

Za posrednike samo 6 odstotkov
In koliko so pobrali razvpiti nogometni menedžerji? Po Fifinem sistemu sodeč, je v roke posrednikov (kot jih sicer uradno označuje poročilo) šlo 208 milijonov evrov oz. šest odstotkov vseh odškodnin. A pri tem ne pozabimo, da so najbolj zanesljiv zaslužek menedžerjev deleži od igralskih pogodb, ne provizije ob prestopih.

Po Barci zaradi mladoletnikov v težavah tudi Real?
Prvič Fifino poročilo o sistemu ITMS izpostavlja tudi opravljene mednarodne prestope mladoletnikov, ki so zdaj že nekaj časa prepovedani, razen če ni izpolnjeno eno od treh meril. 1. Če se igralčevi starši preselijo iz nenogometnih razlogov. 2. Če so iz druge zveze/države znotraj Evropske unije oz. evropskega gospodarskega območja. 3. Če so stari med 16 in 18 let ter živijo do 100 km stran od novega kluba v tujini.

Tako je Fifa lani obravnavala 1.793 prošenj za prestop mladoletnikov, od tega kar 400 iz Španije, pri čemer so jih 352 tudi odobrili. Ravno zaradi podpisovanja mladoletnikov je nogometni velikan Barcelona kaznovan s popolno prepovedjo trgovanja v letu 2015. Zdaj pa je Fifa pod drobnogled vzela še Real Madrid, ki je lani podpisal kar z 51 mladoletniki iz tujine, in tudi Atletico Madrid. Madridska kluba se odločno branita, a nova strožja pravila, zlasti pa Fifin nadzor, so tukaj predvsem zaradi ustavljanja trgovine z nogometnim belim blagom, kar je pereča težava zlasti v revnejših državah, zlasti v Afriki.

Jan Oblak novi slovenski rekorder
Za konec še slovenski delež: točen odgovor se skriva v podrobnem poročilu ITMS, ki ga Fifa na svojih straneh prodaja za 300 evrov. Vseeno je bilo leto 2014 po odškodninah rekordno za slovenske nogometaše: če seštejemo izvedene mednarodne prestope petih slovenskih reprezentantov v preteklem letu, pridemo do številke 21,6 milijona evrov. Zgodovinski primat s prestopom, vrednim 16 milijonov evrov, je Zlatku Zahoviću prevzel vratar Jan Oblak (iz Benfice v Atletico Madrid). Iz Prve lige TS je najboljši posel uspel Mariboru, ki je v Standard Liege prodal bočnega branilca Martina Mileca za okrogli milijon evrov.

Kampl odprl račun za leto 2015
Skratka, nogomet je zagotovo "dober biznis", saj raste in se krepi kljub kriznim letom in ohlajanju svetovnega gospodarstva, pri tem pa znajo svoj delež pristaviti tudi tisti tuji klubi, ki zaupajo slovenskim nogometašem. Zadnji dokaz je vsekakor Kevin Kampl, ki je zdaj za 12 milijonov iz Salzburga prestopil v Borussio Dortmund. Njegov prestop že šteje za leto 2015, saj se je uradno začel veljati na novega leta dan, trenutno izredno živahna zimska tržnica pa se bo v večini evropskih držav zaradi konca tedna zaprla v ponedeljek, 2. februarja.